»Ljubša od valentinovega mi je slovenska verzija – gregorjevo. Priznam pa, da sem ob splošno sprejetem dnevu zaljubljencev že kdaj kupila kakšno bombonjero. Tako na prvo žogo. Nisem kreativna glede tega, ker me valentinovo ne namami na čokolado tako, kot me pust na krofe. Sicer mi pust ni prav blizu. V predstavah se pogosto maskiram v like in zame je vrhunec, če sem jaz lahko jaz. A drži, da pustnega časa ni brez krofov. Ne samo da sem vsejedka, sem 'vsepojedka', se pravi, pojem vse, kar mi dajo pred oči, a zanimivo, za krofi se mi meša samo za pusta. Sveže kupimo tako rekoč povsod, posebnega pomena pri meni nimajo t. i. XXL, temveč manjši in klasično polnjeni s še skoraj toplo marelično marmelado. Okoli pusta se jim ne morem upreti. Vsak dan privlečem domov tri ali štiri in pretežno jih postrežem sama sebi. (Smeh.) V pričakovanju pomladi?! No, vsak letni čas ima svoje lepote, ampak pomlad je nekaj posebnega. Sicer me pomladanska utrujenost kar močno zdeluje, ampak ko jo prebrodim, je to moj najljubši del leta. Še posebno čas med pomladjo in poletjem – morda tudi zato, ker sem takrat rojena. Všeč mi je, ker je toplo, ker ni treba obleči toliko obleke, laže vstajam, ker je zjutraj svetlo, itn. Na kratko: vse se mi zdi laže.«