V zadnjih dneh starega leta do 1. januarja, so na ribnikih v Pragerskem poginili trije labodi grbci. Zaradi opozoril na prašičjo gripo iz sosednjih držav, je poginulim pticam veterinarsko-higienska služba odvzela vzorce in jih poslala na preiskave na Nacionalni veterinarski inštitut v Ljubljano (NVI). Z NVI so danes sporočili, da je bil v njih prisoten virus AI H5N8, vendar pa stopnjo patogenosti še določajo.

Visokopatogeni virus aviarne influence podtipa H5N8 je sicer zelo patogen za ptice, a po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) za ljudi predstavlja zelo nizko tveganje. Prva tako so prisotnost prav tega tipa v zadnjem času potrdile prenekatere evropske države; Madžarska, Poljska, Hrvaška, Švedska, Nemčija, Švica, Avstrijia, Nizozemska, Danska, Švedska, Finska, Francija, Rusija, Ukrajina, Romunija, Srbija, Grčija, Velika Britanija, Bolgarija, Slovaška in Irska. Le v Švici in na Irskem so zaenkrat okužene le prostoživeče ptice. V vseh ostalih naštetih državah pa je do okužbe prišlo tudi pri perutnini ali pticah, ki živijo v ujetništvu. Na Nizozemskem in v Italiji so pri prostoživečih pticah potrdili tudi prisotnost visokopatogenega podtipa aviarne influence H5N5.

Virus se na ptice prenaša s kontaminirano krmo in vodo, prenos pa je možen tudi z obutvijo, obleko in opremo, ki je prišla v stik z okuženim materialom. Ker gre za bolezen, ki se lahko prenese s prostoživečih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu, so na območjih Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Celja in Novega mesta sprejeli sklep, da se perutnino in ptice v ujetništvu zadržuje v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, ter krmi in napaja v zaprtih oziroma pokritih prostorih. Enak ukrep priporočajo tudi na preostalem ozemlju Slovenije. Ne glede na človeško dobrosrčnost, pa zaenkrat ni več dovoljeno krmljenje prostoživečih vodnih ptic. S tem ukrepom se zmanjša nepotrebno koncentriranje ptic in virusov AI na posameznih mestih in možnost prenosa virusa na perutnino in ptice v ujetništvu s prostoživečih vodnih ptic preko kontaminirane obutve in obleke.

V Sloveniji smo se  s prvim primerom ptičje gripe srečali pred več kot desetimi leti, 2006 so odkrili virus podtipa H5N1, ki je veliko nevarnost predstavljal tudi človeški populaciji. Sedaj prisoten podtip H5N8 pa po doslej znanih podatkih, za razliko od prvega zloglasneža, ljudi ne more okužiti.