V sobotnem večeru, ki smo ga številni navijači doživljali kot pravo živčno vojno, je slovenska rokometna reprezentanca postregla s pravo športno poslastico in zgodovinskim rezultatom.

Fantje so se danes svojim številnim navijačem predstavili pred ljubljansko mestno hišo, kjer jih je pričakala navdušena množica, ki je vseskozi zaupala potencialu junakov, ki so zdaj postavili nov mejnik v slovenskem športu. V fante je vseskozi verjel selektor Veselin Vujović, ki je v ekipo drzno povabil še mlada in dokaj neznana imena ter ustvaril moštvo, ki je dokazalo, da je pripravljeno posegati po medaljah. »Slovenci ne blestite le v zimskih športih,« nas je ob vrnitvi iz Francije opomnil simpatični in izjemno energični Črnogorec, ki je naše fante, ko je bilo vse že videti že izgubljeno in smo se mnogi že sprijaznili s četrtim mestom, spodbudil z motivacijskim nagovorom brez primere: »V zadnjih desetih minutah dajte vse od sebe, igrajte, kakor da se bliža konec sveta!« Seveda, v nasprotju s hrvaškim selektorjem, ki je dramatični preobrat na igrišču le nemo spremljal in čedalje bolj utrujene igralce naivno miril, češ, saj bo minilo. Še preden so se jim poklonili navijači pred mestno hišo, pa je reprezentanco sprejel predsednik vlade Miro Cerar. "Vi ste najboljši dokaz, da Slovenci znamo in zmoremo, če se postavimo skupaj, če smo borbeni. Upam, da vas bomo vsi vzeli za zgled, stopili skupaj in znali iz sebe iztisniti energijo, ki ste jo vi našli v najtežjih trenutkih," je povedal in priznal, da so se tudi njemu med gledanjem tekem noge tresle od adrenalina. Fantom je predsednik še čestital za zmago in se zahvalil za njihovo neverjetno borbenost. 



Za tekmo tudi nogo

A ni, kot smo videli, kajti Slovenci so se, kakor da bi vstali od mrtvih, začeli bojevati kakor levi. Vid Kavtičnik je, denimo, žrtvoval celo svoje koleno, za kar mu ni niti najmanj žal, kot je povedal za Delo: »Če je bila to cena, da smo osvojili kolajno, nič hudega. Že pred tekmo sem dejal, da dam nogo za to, da bomo na odru za zmagovalce. Tako jaz kot drugi fantje smo si tega uspeha tako močno želeli, da nam ni težko zanj plačati tudi takšen davek.« Takšno borbenost pa seveda lahko razumejo le tisti, ki se za vrhunske uspehe kakor naši rokometaši znojijo in trpijo vsak dan. Med prvimi se je oglasila naša smučarska rekorderka, po novem upokojena, Tina Maze, ki je prek družbenega omrežja takole čestitala: »Bravo, fantje! Iskrene čestitke!« Podobno je voščil tudi skakalni as prejšnje zime Peter Prevc: »Vrhunsko. Bravo fantje!« Še bolj jedrnata, a nič manj zagreta pa je bila Ilka Štuhec, najbolj vroča zimska športnica ta hip: »V-r-h-u-n-s-k-o!« Da slovenski športniki skupaj dihajo, še kako razumejo odbojkarji, ki so na lanskem evropskem prvenstvu navdušili s srebrom: »Bravo, fantje! Verjeli ste do konca in uspeli! Iskrene čestitke, bronasti rokometaši!« Njihovi borbenosti so se poklonili tudi pri Hokejski zvezi Slovenije: »Vrhunsko! Kakšna borba! Globok priklon, fantje! Čestitke!«
Oglasil sta se tudi košarkarja Zoran Dragić (»Jaaaaa, bravo. Vsa čast, fantje, brez besed ...«) in Boštjan Nachbar (»Bravoooo!!!! Glava, srce, želja in bron je naš!!!«), izjemno zadovoljen je tudi nekdanji veslač Luka Špik (»Bronasti! Čestitke.«)



Hrvati 'podarili' zadnje gole

Pri naši južni sosedi so dokaj prizanesljivi do poraženih rokometašev, ne nazadnje so se borili z izjemno utrujenostjo. No, nekoliko se je le pošalil znameniti komik in igralec Željko Pervan, ki bi fantom za kazen naložil – dva kroga okoli Slovenije. Javnost, tako laična kot tudi strokovna, pa preprosto ne najde prijaznih besed za selektorja Željka Babića, ki da se je v drugem polčasu preprosto prepustil toku dogajanja. Zlato pravilo se namreč glasi, opozarjajo izkušeni: ko vodiš s petimi goli razlike ali pa izgubljaš za pet golov, je čas za time-out. Kajti takšna razlika pomeni psihološko prelomnico, po kateri se spremenijo razmere na igrišču za obe strani – tako se glasi lekcija, ki jo je Babić očitno zamudil. Ferrarija smo dovolili voziti človeku brez vozniškega dovoljenja, bentijo drugi, njegove trenerske roke na parketu preprosto ni bilo čutiti, kajti ne glede na utrujenost ti osmih golov razlike ne morejo odvzeti, lahko jih samo – podariš.