Kako koristna je sončna svetloba? Če sploh? Po besedah mag. Metke Adamič, dr. med., spec. dermatovenerologije, odgovor ni enostaven. Sonce dokazano ugodno vpliva na naše razpoloženje, dobra plat sončne svetlobe je tudi zagotavljanje potrebne ravni vitamina D. »Da bo pod vplivom svetlobe nastalo dovolj vitamina D, morate kožo izpostaviti soncu zgolj nekaj minut dnevno, in sicer v času dve uri pred poldnevom do tri ure po sončnem poldnevu, ko je prisotno UVB-sevanje. Zadostuje, da pride v stik s soncem samo nekaj kvadratnih centimetrov kože. Površina hrbtišč rok in obraza naj bi bila izpostavljena soncu polovico časa, ki je sicer potreben, da se na koži razvije rdečina. Ležanje na plaži in porjavela koža nikakor nista zdrava. Zaloga vitamina D, ki lahko nastane ob povečanem izpostavljanju UV-žarkom na večji površini kože, zadošča za slaba dva meseca,« pojasni sogovornica. Razloži, da nekatere kronične kožne bolezni, kot so luskavica, nekatere avtoimune kožne bolezni, denimo areatna alopecija in vitiligo, atopijski dermatitis, parapsoriaza, zdravniki danes zdravijo s fototerapijo. »Fotodermatologija je veja dermatovenerologije, ki uporablja točno določeno valovno dolžino žarkov UVA in UVB pod strogim zdravniškim nadzorom. Pri odločitvi za takšno zdravljenje imamo dermatologi vedno pred očmi koristne učinke takšnega obsevanja, ki morajo biti za konkretnega bolnika večji od sočasnih negativnih učinkov.«


PREBERITE ŠE: 10 resnic o soncu



Bolezni sončenja

Metka Adamič poudari, da znajo zdravniki od senčnih plati izpostavljanja UV-žarkov našteti kup negativnih vplivov, saj se spremembe v globljih in povrhnjih kožnih strukturah prištevajo od prvega nezaščitenega izpostavljanja dojenčkove kože. »Okvare kožnih struktur, ki so posledice bodisi enkratno obilnega bodisi dolgotrajnega prekomernega sončenja, imajo za posledico prezgodnje staranje kože in pravo eksplozijo v pojavljanju kožnega raka. Za ultravijolične žarke vemo, da so lahko tudi sprožilci številnih kožnih obolenj in pojavov, kot so opekline, fototoksičnost, fotoalergija, kronični aktinični dermatiti, spolimorfna svetlobna dermatoza – to je najpomembnejša oblika alergij na sonce, za katero se v zadnjem času zdi, da pesti vse več ljudi –, aktinični prurigo, solarna urtikarija, aktinične keratoze, aktinični heilitis in solarne akne. Sončni žarki lahko sprožijo ali poslabšajo nekatera redka kožna obolenja, denimo lupus erythematodes. Danes vemo, da imajo tudi drugi sončni žarki, kot so vidna svetloba in infra rdeči žarki, negativne vplive na kožne strukture in veliko doprinesejo k oksidativnemu stresu, to je kopičenju raznih nevarnih reaktivnih kisikovih zvrsti, kot so denimo prosti radikali, ki ob vezavi na sestavne dele celic povzročajo nastanek nevarnih sprememb.«


PREBERITE ŠE: Koža opeklin ne pozablja



Zaščitna sredstva

V zadnjem času so v strokovni literaturi podatki, kako pomembna je zaščita pred sončnimi žarki v najrosnejših letih. Raziskovalci namreč posebno opekline v ranem otroštvu povezujejo s prezgodnjim staranjem kože in z razvojem vseh oblik kožnega raka v poznejših letih, še zlasti melanoma. A kaj ko mnogi ljudje opozoril o škodljivosti UV-žarkov še vedno ne jemljejo resno. »Z zaščitnimi ukrepi se zgodba glede primerne in pravilne zaščite kože začne. V prvi vrsti se je potrebno izogibati soncu med najmočnejšim sevanjem in se ob morebitnem izpostavljanju primerno zavarovati z oblačili, pokrivali in sončnimi očali; šele potem, ko smo vse to upoštevali, pridejo na vrsto zaščitna sredstva, ki naj ščitijo izpostavljene dele telesa,« pravi Metka Adamič. Zaščitna sredstva sama po sebi niso dovolj za preprečevanje blažjih ali hujših sprememb na koži, so pa obvezen sestavni del vseh zaščitnih ukrepov. »Izbrati moramo primerno sredstvo, ki nas bo ščitilo tako pred UVB- kot UVA-žarki, priporočljivo je, da vsebujejo tudi antioksidante, sredstvo naj bo primerno naši starosti, predelu telesa in tipu kože, uporabiti ga moramo pravilno, pravočasno, zadostno in dovolj pogosto. Veliko pogojev, ki jih je treba zadovoljiti. Tukaj bi opozorila na dejstvo, da uporaba zaščitnih sredstev velikokrat lahko zavede. Ko se enkrat namažemo, nikakor ne pomeni, da smo zaščiteni in za nekaj ur na varnem. Še posebno zato, ker po vseh letih aktivnega delovanja na tem področju z mirno vestjo trdim, da so zelo redki posamezniki, ki zaščitna sredstva uporabljajo pravilno. Vsi drugi so začudeni, ko jim pojasnjujem, kako jih morajo uporabljati.«


PREBERITE ŠE: Soncu se je najbolje izogniti



Kaj je treba vedeti?

Denimo to, da 80 odstotkov UV-žarkov prodira tudi skozi meglo, oblake in smog, pesek in voda svetlobo odsevata. »Splošno vodilo je: s preparatom z zaščitnim faktorjem se je treba namazati pol ure pred odhodom na sonce. Na vsak kvadratni centimeter kože, ki bo izpostavljen, je potrebno nanesti dva miligrama zaščitnega sredstva. Kasneje je potrebno mazanje ponavljati vsaki dve uri, če se oznojimo oziroma vsakokrat po kopanju.« 


      Kako se ognemo fotodermatozam?       
1. Uporabljajmo zaščitna sredstva vsak dan, med koncem marca in koncem septembra. Če smo svetlopolti in svetlih oči, moramo biti pri tem še posebej natančni in dosledni.
2. Če prebijemo več ur v naravi, nanašajmo zaščitna sredstva večkrat.
3. Uporabljajmo zaščitna sredstva z zaščitnim UV-filtrom (SPF) vsaj 15, vsebujejo naj tudi UVA zaščito in po možnosti dodane antioksidante.
4. Nosimo zaščitna oblačila, dolge hlačnice in rokave ter klobuke s širokimi krajci. Oči zaščitimo s kvalitetnimi sončnimi očali.
5. Nujna opravila v naravi skušajmo opraviti zgodaj dopoldan ali pozno popoldan.
6. V opoldanskem času (med 10. in 16. uro) se zadržujmo v senčnih predelih.
7. Izogibajmo se solariju.
8. Ne sončimo se namenoma, vsaka porjavelost je obramba kože pred škodljivimi učinki UV-žarkov.
9. Primerno in dosledno zaščitimo otroke.
10. Redno opazujmo spremembe na koži.