Magično italijansko mesto, ki ga je vredno obiskati, preden ga odkrijejo drugi turisti
Najstarejša italijanska in ena najstarejših stalno naseljenih naselbin na svetu, ki na gležnju apeninskega škornja bdi nad regijo Basilicata (v davnih časih imenovano Lucania), je ravno toliko ekscentrična, kot je sramežljiva. Nekoč je bila sinonim za revščino, kjer so ljudje v vlažnih jamah sobivali z živino, leta 1950 pa zaradi slabih sanitarnih razmer in bolezni proglašena za »sramoto Italije«, a danes je Matera očarljiva starka, ki je iz svoje nezavidljive življenjske zgodbe s prašno krinolino preteklosti zaplesala v sodobno pravljico. S svojim glavnim adutom, fascinantnim zgodovinskim jedrom Sassi – zafecljanim labirintom, ki vas skozi zemljevid tlakovanih uličic ponese stoletja nazaj, je postala ljubljenka Hollywooda ...
Lobanje z votlimi črnimi očmi
Spominjam se, ko sem pred časom na lovu za nekonvencionalno dopustniško izbiro na spletu naletela na neobičajen kraj, o katerem mi je prijatelj popotnik navdušen dejal, da ob sončnem zahodu spominja na razred lobanj z votlimi črnimi očmi. Lobanje naj bi predstavljale jamska bivališča, votle oči pa skrivnostna vrata vanje. Ni trajalo dolgo, ko sva z možem Gregorjem sedla za volan, odločena pregnati nelagodje prvega vtisa in doživeti ta skrivnostni kamnolom iz prve klopi tistega razreda. Takrat sem prvič obiskala to fotogenično osivelo damo, se vanjo slepo zaljubila in od tedaj se vračam tja, kot bi šla nekam na varno, po objem k babici.
Nekoč »sramota Italije«, danes svetovna umetniška meka
Gledam z vrha tega mističnega mesta v votline pod seboj. Se morda globoko v podzavesti spominjamo, kako je živeti v jami? Matere, kjer naj bi se živelo že pred 9000 leti, spomin ne vara, saj zgodovinski predel Sassi (it. kamni), vklesan v apnenčasto pobočje, spominja na švicarski sir, posejan z več kot 150 cerkvami in jamskimi bivališči, ki so danes preurejena v luksuzne butične hotele in umetniške ateljeje. Ljudje res živijo v votlinah. Tu so zime s precej snega nekaj običajnega, prav tako znanilci pomladi – orjaški figovci, ki rastejo izpod mestnega obzidja. In tu je bilo posnetih kar nekaj odmevnih filmskih prizorov.
PREBERITE ŠE -> Čudovite pešpoti okoli Trsta, ki jih je vredno obiskati
Razprostirajoč se skozi dva kanjona, ki ju je vklesala reka Gravina, je Sassi razdeljen na Sasso Barisano in Sasso Caveoso, med obema pa je najstarejši predel Civita. Bivališča, vklesana v votline skorajda navpičnih sten, ki strmo padajo v sotesko, nad katero se je ugnezdilo mesto, so videti nedotaknjena in pristna, kot v davnih časih.
Odkar je bila italijanska vlada leta 1952 zaradi revščine primorana preseliti prebivalce Sassija nad mestno jedro, kjer je danes novejši predel in kjer povečini še vedno živijo, sta se podoba in ugled mesta s to nezemeljsko lepoto korenito spremenila.
PREBERITE ŠE -> To je eno izmed najbolj nenavadnih mest v Italiji, pravijo mu Sončna dežela
Matera, ki jo imenujejo tudi città sotterranea (podzemno mesto) in novi Jeruzalem, nas je dostojanstveno pričakala v nadvse romantični preobleki. Znotraj obokanih uličic gnezdijo kotički tradicionalnih restavracij in barov z okusno opremljenimi dvorišči lepo dekoriranih jedilnih miz, okrašenih s svečniki in diskretno razsvetljavo. V Sassiju so za vsakim vogalom postavljene elegantne scenografije. Izpod balkonov, s katerih v slapovih padajo rože, so ob oljkah in kaktusih pod senčniki skrbno razporejene kovinske mizice s stoli, na katerih sproščeno predejo mačke.
Pod Unescovo zaščito
Od nekdaj kraj z neugledno, nevarno in sramotno konotacijo je Sassi od leta 1993 pod Unescovo zaščito, Matera pa je bila leta 2019 okronana z nazivom evropskega mesta kulture. Tu so bili posneti filmi, kot so Bondov Ni čas za smrt, Juda Ben Hur, Marija Magdalena in Kristusov pasijon Mela Gibsona. To neobičajno mesto ni pustilo ravnodušnega niti neobičajnega Salvadorja Dalíja, saj njegove umetnine dobesedno hodijo z vami po mestu.
V Materi ne boste naleteli na cestne zastoje in avtobuse s trumami turistov. Čeprav je to starodavno mesto po svoji edinstvenosti legitimno primerljivo z Benetkami, domačini odločno odkimavajo množičnemu turizmu in prisegajo na goste, ki znajo ceniti njihovo tradicijo. Ob kopici italijanskih gostov tako Matera ostaja tujcem dokaj enigmatična, zato je zaenkrat idealna izbira za sproščen pobeg od ustaljenih destinacij.
Cisterne z vodo
Prebivalci Matere so vložili ogromno truda v gradnjo cistern z vodo. Največja med njimi, Palombaro Lungo, zgrajena leta 1832, je prava vodna katedrala pod Piazzo Vittorio Veneto. Zbirala je deževnico, ki so jo filtrirali in dobavljali prebivalcem Sassija. Poleg cistern so imeli mrežo kanalov, ki so vodo dobavljali v bazene in viseče vrtove. Ko se je število prebivalstva povečevalo, so cisterne večinoma preuredili v bivališča.
Namesto konca
Matera – mati jamskih bivališč je navdihujoč, neustavljiv magnet za vsakega popotnika. Nekdaj odpisan kraj, ki ga je pisatelj Carlo Levi v svoji knjigi Kristus se je ustavil v Eboliju leta 1945 opisal kot enega najbolj zaostalih krajev v Italiji, je zdaj zacvetel – ne iz zemlje, temveč iz kamna. Tudi zaradi neusihajoče kljubovalnosti času je Matera zame nedvomno najbolj magično starodavno mesto, kar sem jih obiskala.
PREBERITE ŠE.> 10 razlogov, zaradi katerih si boste želeli obiskati Torino, ko se Evrovizija konča
INFO
• Najhitrejša povezava z Matero je z letalom do Barija; cena letalske vozovnice z Brnika med glavno sezono je okoli 400 evrov. Iz Barija do Matere vozi avtobus za 6–8 evrov; vožnja traja približno eno uro (65,3 km). Druga možnost je vlak, ki vozi približno pol ure in je cenovno dostopnejši kot na severu Italije.
• Vožnja z avtomobilom po Sassiju ni možna, saj je dovoljena le za rezidente. Najbliže staremu mestnemu jedru je parkirišče Via Tommaso Stigliani, nedaleč stran sta tudi parkirišči Via Gramsci in Via del Castello.
• Če potujete z avtodomom, imate s seboj skoraj zagotovo kolo, a v Materi si z njim ne boste mogli kaj dosti pomagati. Matera je neskončen labirint tlakovanih uličic s predori, stopnicami, podhodi, in ko stojiš na dvorišču zgornje hiše, si hkrati na strehi spodnje. Najlepše jo je doživeti peš, saj ni tako ogromna, da je ne bi bilo možno z vmesnimi postanki prehoditi v enem dnevu.
• Če ste z vozilom namenjeni v Apulijo, lahko obisk Matere združite z ogledom Ostunija, ki mu upravičeno pravijo belo mesto, in stožčastega Alberobella z značilnimi hiškami trulli.
• Med spominki, ki se jim nisem mogla upreti, so bili dekorativni kamni kvadratne oblike iz apnenca, ki jih med drugim prodajajo na stojnicah pod mestnim obzidjem in spominjajo na vulkanski tuf, sicer značilen za Apulijo.
• Matera je čudovita v vseh letnih časih; poseben šarm ji doda zimska idila, ko se mestece obleče v bel plašč, a če vprašate mene, bi šla tja ponovno spomladi ali jeseni, ko ni ne prevroče ne premrzlo in je tam ravno prav gostov; tudi cene so takrat dostopnejše.
Glavne znamenitosti:
• Muzej Casa Noha. Vstopnina: 6 evrov; v polurnem ogledu štirih krajših filmčkov (tudi v angleškem jeziku) izveste vse o zgodovini tega starodavnega mesta iz obdobja neolitika do danes; toplo priporočam, preden se podate v raziskovanje … Rezervacija na spletu: www.casanoha.it.
• Samostan svetega Avguština (Convento di Sant'Agostino, 1592) ponuja na eni strani čudovit razgled na Murgio Materano in na drugi na Sasso Barisano.
• Civita, najstarejši predel mesta, v katerem je znamenita katedrala (Duomo di Matera), ponuja odlične razgledne točke.
• Podzemna cerkev Santa Maria de Idris iz 14. stoletja z nekaj ohranjenimi freskami v notranjost. Vstopnina: 3,5 evra; je v Sassu Caveoso, ime Idris pa izhaja iz grščine – Odigitria in označuje tistega, ki kaže pot.
• Cerkev sv. Frančiška Asiškega (Chiesa di San Francesco d'Assisi) je baročna cerkev s čudovitim pročeljem.
• Via Ridola je v nasprotju s skritimi ozkimi uličicami široko in prostorno peš območje z restavracijami, kavarnami in trgovinicami.
• Fontana ljubezni (La Fontana dell'Amore) je sestavljena iz petih človeških skulptur in ponazarja dvorjenje mladih v zgodnjem 20. stoletju, ki naj bi se v srcu revnega Sassija srečevali in si izkazovali ljubezen, kot deček, ki se naslanja čez zid in opazuje dekle, ki gre po vodo; sočasno drug deček proti njej steguje roko in ji ponuja vrtnico. Projekt v vrednosti približno 150.000 evrov, ki združuje ljubezen s tradicijo, naj bi financiralo ministrstvo za kulturo Italije kot del urbanih umetniških instalacij.
• Cerkev San Pietro Caveoso in San Pietro Barisano z obnovljenim oltarjem in freskami.
• Santa Lucia alle Malve z odlično ohranjenimi srednjeveškimi freskami je cerkev, vklesana v steno in stoji v Sassu Caveoso. Vstopnina: 3,50 evra; fotografiranje notranjosti ni dovoljeno.
• Piazza Vittorio Veneto; osrednji trg z znamenito vodno cisterno Palombaro Lungo in zgodovinsko stavbo Palazzo dell' Annunziata, ki je bila leta 1735 zgrajena za rimsko papeško komisijo.
• Grad Tramontano (Castello Tramontano) iz 16. stoletja je dal zgraditi arogantni grof Giovanni Carlo Tramontano; leta 1514 ga je do smrti pretepla skupina upornikov, saj je od ljudstva zahteval nerazumne davke, s katerimi bi plačeval svoje dolgove in razkošno življenje. Prebivalci Matere so njegovo smrt pozdravili s praznovanjem.
• Najlepši razgledi so (sploh ob sončnem vzhodu in zahodu) iz parka Murgia Materana, od koder vam mesto leži na dlani. Rezervirajte si dobri dve uri za lahkoten pohod, ki je še posebej priporočljiv za ljubitelje fotografije, saj je prizor iz druge perspektive naravnost veličasten. Narodni park Murgia (ustanovljen leta 1990) z Jamo netopirjev (Grotta dei pipistrelli) sega v paleolitik.
