Kostanjevica na Krki: dolenjska lepotica, idealna za oddih in pristen stik z naravo
Kostanjevica na Krki je še posebej priljubljena v poletnem času. Tedaj jo številni obiščejo zato, da si najdejo prijeten prostor ob reki pod krošnjami dreves in si privoščijo počitek, najbolj pogumni pa se v reki tudi kopajo.
Krka se namreč tudi v poletnih mesecih le redko ogreje toliko, da je v njej prijetno zaplavati, je pa zato idealna za osvežitev v soparnih dneh. Zaradi njenih lepot jo je vsekakor vredno obiskati tudi v tem delu leta, se sprehoditi po njenih ulicah in raziskovati njene naravne in kulturne posebnosti.
Kostanjevica na Krki je zaradi svoje edinstvene lege pridobila spomeniško zaščito. Nastanek tega umetnega otoka je tesno povezan s koroško dinastijo Speinheimov, ki so v 12. stoletju postali lastniki zemljišč ob spodnjem delu reke Krke, posledično pa so, da bi ubranili svoja posestva, zgradili trdnjavo Kostanjevica.
Mesto se je sprva imenovalo Landestrost, kasneje je dobilo nemško ime Landstrass, medtem ko lahko zdajšnje slovensko ime zasledimo od leta 1615 dalje. Kostanjevica je posebna tudi zaradi svojih hrastovih mostov. Hrast je namreč ena od prevladujočih drevesnih vrst tamkajšnjega Krakovskega gozda. Med njimi je najbolj zanimiv Tercialski most, ki je izdelan po ideji našega arhitekta Jožeta Plečnika.
Kostanjeviška jama
Ena izmed najlepših tukajšnjih naravnih znamenitosti je Kostanjeviška jama, do katere lahko iz Kostanjevice pridemo kar peš. Leži ob vznožju Gorjancev, v njej pa si lahko ogledamo čudovite sigaste tvorbe. Celotna jama meri v dolžino nekaj več kot dva kilometra, od leta 1971 dalje pa je v njej urejena 300 metrov dolga pot, ki obiskovalca vodi po najbolj atraktivnih delih.
Jama se je domačinom razkrila leta 1937, ko so narasle vode predrle del, kjer je danes urejen vhod vanjo. V njej je vse leto okoli 12 stopinj Celzija. Obiskati jo je možno med 15. aprilom in 31. oktobrom ob sobotah, nedeljah in praznikih, medtem ko je julija in avgusta odprta vsak dan. Voden ogled traja 40 minut.
Forma viva
V Sloveniji imamo kar štiri forma vive; kipi v Seči pri Portorožu so izdelani iz kamna, v Ravnah na Koroškem iz kovine, v Mariboru iz betona, medtem ko so v Kostanjevici iz tukajšnjega hrastovega lesa. Kostanjeviška forma viva se nahaja pred Galerijo Božidarja Jakca. Gre za mednarodni kiparski simpozij, ki se je začel leta 1961 na pobudo kiparjev Jakoba Savinška in Janeza Lenassija.
Umetniki, ki stojijo za skulpturami, so sem prišli z vseh koncev sveta in si vzeli en mesec časa za oblikovanje kipov. Ti so postavljeni v slikovito naravno okolje, v vsem tem času pa se jih je nabralo že več kot 100. Kipi navdušujejo s svojo izvirnostjo in različnimi motivi, okoliš pa je zelo miren, zato predstavlja idealno lokacijo za prijeten sprehod. Parkirati je možno na parkirišču pred galerijo.
Klunove toplice
Klunove toplice se sicer ne nahajajo v Kostanjevici, vendar je od tod do njih le 15 minut vožnje, zato je, ko boste že v tem simpatičnem mestecu, izlet vredno podaljšati še do te zanimive točke.
Gre za majhen bazen, izvir, s kopalno vodo, katere temperatura je vse leto okoli 27 stopinj Celzija, zato se je v njem možno kopati v vseh letnih časih. Bazen je lociran v Bušeči vasi na lastnikovem dvorišču, vendar se v njem lahko namaka vsak, ki si tega želi.
Kopališče pod toplim vrelcem, ki v dolžino meri 15, v širino pa 10 metrov, je urejeno že dolgo časa. Grof Aleksander Auersperg, lastnik gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem, je jamo z vrelcem kupil leta 1811, pet let kasneje pa je zgradil kopališče, ki deluje še danes.
