Zakaj dojenje koristi mamam in dojenčkom?

Ljudje smo sesalci in dojenje je pristna potreba, ki je pri človeških mladičkih prisotna več let. Je biološka norma, edini način skrbi in nege, ki ga je mati narava predvidela za naše potomce. Dojenje zato nima nobenih koristi, obstajajo samo tveganja, povezana z nedojenjem, za zdravje otrok in mamic. Tudi v razvitem svetu otroci umirajo, ker niso dojeni; poveča se tveganje za nenadno smrt (SIDS), večja je obolevnost v otroštvu in kasneje v življenju: debelost, sladkorna bolezen itn. Pri ženskah se zaradi nedojenja med drugim poveča tveganje za poporodne krvavitve, predmenopavznega raka dojke in jajčnikov, osteoporozo, sladkorno bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni. Kot pri vseh pomembnih stvareh v življenju je tudi pri dojenju pomembna dobra podpora, posebno partnerja in svojcev. To, da mami »pametujejo« o dojenju, potem ji pa že ob najmanjšem ali zgolj navideznem problemu potisnejo stekleničko v roke, ne vodi nikamor. Mamice potrebujejo občutek varnosti, biti slišane, sprejete, potrebujejo informacije, ki podpirajo njihov materinski instinkt.

Že pred porodom so zaskrbljene zaradi količine mleka, ali bodo znale otroka prav pristaviti. Mnoge v načrt hranjenja vključijo stekleničko z mlečno formulo, saj otrok ne sme biti lačen, če dojenje ne bi steklo.

Skrb je upravičena, saj je dojenje priučena spretnost, ki se je večino človeške zgodovine prenašala iz roda v rod, danes pa ni več tako in se ženske z njim v živo običajno prvič srečajo, ko imajo v naročju svojega dojenčka. Več možnosti za uspešno vzpostavitev dojenja imajo zagotovo mamice, ki se v nosečnosti udeležujejo srečanj za podporo in pomoč doječim materam (denimo pri La Leche League Slovenija), kjer v živo doživijo dojenje in izvedo mnogo koristnega neposredno od izkušenih, doječih mamic; na voljo pa so jim tudi dobro usposobljene svetovalke za dojenje. To je naložba v znanje iz prve roke in obenem v svoje in otrokovo zdravje ter večje zadovoljstvo celotne družine. Kdo pravi, da morajo biti prvi tedni naporni? To je mit. Namesto stekleničke in umetnega mleka je več vredno imeti plonk listek s telefonsko številko dobre svetovalke za dojenje.

Kako mama ve, da otrok pri prsih dovolj popije?

Pomembno je, da mamica prepozna, ali otrok res pije mleko. Se sliši požiranje? Če je dojenček na prsih zelo dolgo in je nezadovoljen, nepotešen, kar naprej išče, je jokav, samo spi, morda ni dobro pristavljen, zato ne dobiva mleka. Preveriti je treba, kako je s pristavljanjem. Normalno je, da se dojenčki v prvih dneh in tednih pogosto dojijo, zlasti zvečer in tudi ponoči. Tako se vzpostavi nastajanje zadostnih količin mleka. Če dojenček sesa in brado hitro pomika navzdol in navzgor brez premora, ko so usta najbolj odprta, ne dobiva mleka. Poskusite sami: v usta dajte kazalec in sesajte, kot bi pili po slamici. Dokler sesate, ostane brada v spodnjem položaju, ko nehate, se pomakne navzgor. Ta premor, ki je viden pri premikanju dojenčkove brade, ponazarja požirek mleka, ki priteče v otrokova usta. Čim daljši je premor, tem več mleka dobi.

Mnoge opustijo dojenje ali začno novorojenčka hraniti po steklenički v šestih tednih po porodu, ko zaradi intenzivne rasti več sesa.

Mnoge opustijo dojenje predvsem zaradi nevednosti oz. ker prejmejo napačne informacije ali dvomijo o sebi. Veliko žensk se osredotoči le na porod, glede poporodnega obdobja si ne delajo skrbi, češ, bo že nekako. Potem pride dojenček in je vse narobe: nasprotujoči si nasveti, skrbi, ne znajdejo se. Včasih smo kar naprej poslušali, da »ni mleka«, danes pogosto pravijo, da »se otrok ne pristavlja«. Manjka zaupanja vase, v otroka. Namesto da bi opazovale dojenčka, poslušale sebe, številne mamice uporabljajo razne mobilne aplikacije, kamor zabeležijo vsak pukec, in se zanašajo na površne »nasvete« samooklicanih strokovnjakinj s facebooka. V resnici dojenčki dobro vedo, kaj storiti, kako sesati – samo priložnost morajo imeti.

Pri negi zdravega dojenčka načeloma ni velike znanosti, kajne?

Uporabimo zdravo pamet. Najprej zadovoljimo njegovo potrebo po dotiku, bližini, varnosti, hrani, nato je na vrsti druga nega. Voda običajno povsem zadošča. Vsi smo radi suhi in čisti, kajne? Skladno s svojimi vrednotami in prioritetami se nekatere mamice odločijo za brezpleničarstvo, druge za pralne pleničke, tretje uporabljajo pleničke za enkratno uporabo. Vedno naj nam bo vodilo dojenčkovo dobro počutje. Vprašajmo se, kako bi se počutili mi, če bi bili na njegovem mestu; denimo pri negi, nošenju, spanju, oblačenju. Česar ne bi želeli sebi, najbrž tudi njemu ne bo všeč. Preprosto, mar ne?