Lewis se je 16. marca leta 1926 v Newarku, v ameriški zvezni državi New Jersey rodil ruskožidovskim staršem. Vaudevillski igralec in pianistka po poklicu sta sina Jerry z nastopanjem spoznala že v njegovih rosnih letih. Pri 5. je s staršema že nastopal pred občinstvom, pri 15. letih pa se je Lewis predstavljal že s samostojno točko, v kateri je oponašal besedila priljubljenih pesmi, ki so se na gramofonu vrtela v ozadju.



Slavo mu je nekaj let kasneje 1946. prineslo sodelovanje z ameriškim pevcem italijanskih korenin Deanom Martinom. Lewis je uganjal norčije, Martin prepeval, občinstvo pa se krohotalo od smeha. Osvojila sta jih najprej na odrih v nočnih klubih, kasneje pa še z nastopi v filmih in na televiziji. 




A zabavljaška gospoda sta si bila osebnostno precej različna, kot ju je v svoji knjigi spominov opisala tudi Shirley Maclaine. Priznana igralka je z zvezdnikoma sodelovala pri filmu iz leta 1955 Artisti in modeli. »Jerry je prav nesramno hrepenel po pozornosti in bi zanjo naredil vse,« je zapisala Maclainova in dodala, da je bil Dean povsem drugačen: »Bil je prijazen, uglajen, duhovit, čeden in neskončno bolj zapleten kot Jerry.« Nestrinjanja glede kariere in načina dela so moška leta 1956 tudi dokončno razdvojila in od tedaj naprej sta se nastopanja lotevala vsak solo.



Lewis je uspehe nizal tudi s samostojno kariero. Po razhodu z Martinom je moral sicer prvič po 25. letih pokazati tudi svoje pevske sposobnosti, a navdušena publika na njegovem prvem solo nastopu ga je prepričala, da zmore naskok na zabavno industrijo tudi sam. Leto po tem, ko sta se z Martinom poslovila, je Lewis posnel glasbeni album Jerry Lewis Just Sings, nato pa se vrnil nazaj k televiziji in filmom, kjer spisal, režiral in nastopal v nadvse uspešnih komedijah med drugimi Pepelka (1960), The Bellboy (1960), The Errand Boy (1961), Nori profesor (1963), Kje je pot na fronto? (1970), Kralj komedije (1982) in Funny Bones (1994).




Tudi v poznejših letih Lewisu odrski nastopi niso bili tuji. Leta 1995 je tako na račun vloge gospoda Applegata v muzikalu Damn Yankees postal najbolje plačana zvezda v zgodovini Broadwaya. Lewisa so večkrat primerjali tudi z velikanom Charlijem Chaplinom, s katerim sta poleg prepoznavne obrazne mimike in situacijske komedije imela skupno tudi to, da se je Lewis tako kot Chaplin lotil vseh nalog zabavne industrije. Pisal je scenarije, režiral filme, jih produciral in v njih tudi igral.



Lewisa so ob njegovem 80. rojstnem dnevu počastili tudi Francozi. Na slovesnosti so mu podarili najvišji francoski častni naslov, ki je do tedaj pripadel le še 36 drugim tujcem. Ameriški komik je bil nad nagrado navdušen, Francoze pa s politično smetano vred na podelitvi zabaval s svojimi komičnimi izbruhi.



Legendarni zabavljač se je v svoji karieri najraje norčeval iz razlik med spoloma, ki pa zadnjih deset let njegovega življenja niso več naletele na zadovoljna ušesa. Odkrito je razglašal svojo desnopolitično usmeritev, njegove šale pa so postajale rasistične in šaljive. Med gostovanjem na televizijskem maratonu leta 2007 si je privoščil tudi homoseksualce, za kar se je kasneje moral tudi javno opravičiti. Čeprav je v zasebnem življenju veljal za nestrpnega človeka, ki se je več let bojeval s številnimi boleznimi in razvil odvisnost od tablet, njegova ljubezen do komedije ni zamrla vse do njegove smrti. Lewis je tako še lani nastopal v Las Vegasu, kjer se je tudi prvič proslavil leta 1949.