Letargija, ki jo nekateri čutijo ob spremembi letnih časov, ni nič drugega kot naravni odziv. Ljudje tako kot živali uravnavajo presnovo in ravni hormonov v skladu z zunanjimi stimulusi, kot sta svetloba in temperatura. Ko pride pomlad, se začne nanjo odzivati tudi naše telo. Dvigne se njegova temperatura, krvne žile se razširijo. Svetloba povzroči, da telo sprosti več hormona serotonina. Imenujemo ga tudi hormon za srečo, saj igra glavno kemično vlogo pri občutenju zadovoljstva. Če imamo serotonina dovolj, nas prevzameta zadovoljstvo in dobro razpoloženje.

Serotonin in melatonin

Seveda se sprememba iz enega letnega časa v drugega ne zgodi čez noč. Pozimi je običajno zaradi krajših dnevov serotonina manj, telo pa proizvede več melatonina, ki ga sintetizira žleza češarika v možganih. Melatonin nadzira dnevni ritem drugih hormonov ‒ spanje, imunski sistem in miselne funkcije možganov. Z daljšimi dnevi in več svetlobe se začne izločati več serotonina, medtem ko je raven melatonina še vedno visoka. Od tod občutek utrujenosti, ki jo čutimo od dva do tri tedne.



Zaspanost

Procesi v vegetativnem živčnem sistemu so eden od vzrokov občutenja spomladanske utrujenosti. V tem času so pogoste tudi infekcije, povečanje dnevno-nočnih razlik v temperaturi pa dodatno obremenjuje krvne žile in prekrvitev. Običajni znaki spomladanske utrujenosti so nemir, glavobol, žalobnost, vrtoglavica, bolečine v udih, splošni občutek zaspanosti.

Nič usodnega

Seveda pa to stanje, značilno za začetek pomladi, ni usodno. Pomagali si boste tako, da se boste še bolj izpostavljali svetlobi dneva, se gibali ter telesu z zdravo prehrano priskrbeli čim več vitaminov in mineralov. Predstavljajte si, da je spomladanska utrujenost le neke vrste jet-lag. Kot da ste pravkar iz zime prileteli v pomlad. Dajte telesu čas, da se navadi na prebujanje narave.