Cela paleta likov v predstavi Vse o ženskah nadrobno razčlenjuje, kaj določa žensko. Je to po vašem dovolj dober približek za dokončen odgovor, kakšna je vendar ženska v resničnem svetu?

Ne. Nikakor. Svet žensk je ogromen, raznovrsten in mnogoplasten, predstava pa prikaže le drobec iz tega sveta. V njej se dotikamo zelo različnih življenjskih okoliščin, osamljenosti, izgube, posesivnosti, odpuščanja, praznovanj itd., ki jih poznamo vseženske – kot tudi moški – in se v njih lahko zrcalimo. Predstava odpira prostor za doživljanje in premišljanje o teh temah. Ne daje končnih, absolutnih odgovorov. Spodbuja pa k radovednosti in premisleku.


Prizor iz predstave Vse o ženskah leta 2005.


Kaj od tistega, kar igrate v vlogah Vse o ženskah, je tisto, kar tudi sami ste?

Težko odgovorim na kratko. Mislim, da je bila večina žensk mojih let v življenju tako gospodovalna kot ponižna, izkusile so velika veselja in tudi nepredstavljive težave. Zame osebno je pomembno, da prevzamem odgovornost za lastno življenje in svoja čustva. In to mi najbolje uspeva, ko dopuščam, da naredijo isto tudi drugi. Občutek polnosti življenja, bogastva odnosov z drugimi imam tudi zato, ker dajem prednost skrbi in odgovornosti zase.

Imam močno intuicijo – in nanjo se zanašam. Zagotovo je postala v zadnjih letih močnejša ali pa sem se ji z leti zgolj naučila prisluhniti in jo upoštevati. 

Drži, da pri igranju izhajate iz svojih izkušenj in tega, kar vidite okoli sebe? Sledite svoji intuiciji tudi v zasebnem življenju?

Imam močno intuicijo – in nanjo se zanašam. Zagotovo je postala v zadnjih letih močnejša ali pa sem se ji z leti zgolj naučila prisluhniti in jo upoštevati. Tudi zaradi nje sem se bolje naučila reči ne in zaradi nje mnogo bolje poznam svoje meje. To je dober občutek. A prinesla so ga šele leta.



V kateri vlogi, ne na odru, ste se imeli v življenju najlepše?

Neposreden odgovor bi bil vloga mame. Ta je v življenju najlepša in najzahtevnejša. Največ daje in najbolj izčrpa. Če pa že moram s prstom pokazati na eno samo samcato vlogo – v kateri sem pomirjena in v sozvočju sama s sabo – je to peka kruha. Velika lončena skleda, polna kislega testa, je zmeraj izziv!

Mama je bila v mojem otroštvu neverjetno prisotna s svojo neposrednostjo. Znova in znova mi je toplo pri srcu, ko pomislim, kako mi je razprla in delila z mano svoj svet. 

V predstavi režiserja Mateja Filipčiča Ko mine ste pred leti blesteli v vlogi hčerke v odnosu z materjo. Kako pomembna se vam v resnici zdi ta povezava?

Odnos med materjo in hčerko je eden najpomembnejših v naših življenjih. Njegove vrednosti ni mogoče zaobjeti zgolj z besedami. Mama je bila v mojem otroštvu neverjetno prisotna s svojo neposrednostjo. Znova in znova mi je toplo pri srcu, ko pomislim, kako mi je razprla in delila z mano svoj svet. In tak odnos sem poskušala prenesti tudi v stik s svojimi otroki. Pa vendar kdaj pa kdaj vse matere v teh odnosih naredimo stvari v nasprotju z našimi željami. Tak je pač zakon narave. Tudi mame smo samo ljudje. 


Prizor iz predstave Vse o ženskah leta 2018.