Neverjetna zgodovina Burberry plašča: Zato ga po več kot sto letih še vedno nosimo
Dežnemu plašču, tradicionalno v odtenkih kamelje, bež in kaki barvi, po slovensko danes pravimo kar trenč plašč, saj smo angleško besedo »trench coat« preprosto poslovenili. A v angleščini obstaja pomemben razlog, zakaj temu kosu vrhnjega oblačila pravijo tako.
Njegovo prvo različico je Thomas Burberry namreč izdelal za vojake v prvi svetovni vojni, ki so se bojevali iz jarkov ali po angleško »trenches«. To je bila samo ena izmed mnogih domiselnih potez angleškega inovatorja, rojenega 27. avgusta 1835 v majhni vasici v Surreyju, ki je svoje modne začetke pridobival kot vajenec v trgovini z blagom.
Anglež, ki je ugnal muhasto vreme
A Thomasa niso zanimale kreacije visoke mode, ki so prav v njegovi mladosti začele pridobivati na veljavi (v Parizu je v 50. letih 19. stoletja na ta način zaslovel Anglež Charles Worth). Ne, Burberryja je že od mladosti gnala želja, kako ugnati angleško muhasto vreme. Bil je star komaj 21 let, ko je v mestu Basingstoke, nedaleč od Londona, odprl svojo prvo šiviljsko delavnico, katere vodilo je bilo, izdelava oblačil, ki bodo zaščitila ljudi v dežju in vetru.
V ta namen je mladi Thomas na veliko eksperimentiral z materiali in leta 1879 prišel do prelomnega odkritja. Takrat je namreč izumil novo vrsto tkanine, ki jo je poimenoval gabarden, in ta je bila odskočna deska za uspeh njegovih površnikov, saj je odbijala vodo in veter, ob tem pa bila za razliko od okornih dežnih oblačil tistega časa izredno lahka in dihajoča. Burberry jo je izdelal iz egiptovskega bombaža, ki ga je impregniral z ovčjim lanolinom, leta 1888 pa mu je izum uspelo tudi zaščititi s patentom.
Oblačila, na katera so prisegali najbolj drzni raziskovalci sveta
Glas o Burberryjevem čudežnem materialu se je širil spontano, pa tudi načrtno, saj je Thomas razumel, kako pomembno za priljubljenost in prodajo je, da se tvoj izdelek pojavi na vplivnih osebah. Leta 1893 je z zaščitnimi oblačili iz gabardena opremil norveškega polarnega raziskovalca in Nobelovega nagrajenca dr. Fridtjofa Nansena, ki je tako postal prvi pustolovec, ki je v novem materialu osvojil Severni tečaj. Za Burberryja je bila to neverjetna reklama.
Thomas je nato s svojimi nepremočljivimi vrhnjimi oblačili oblekel še številne raziskovalce, popotnike pa tudi vojne junake. Na prelomu stoletja sta mu veliko promocijo naredila Lord Kitchener in Lord Baden-Powell, pomembni britanski vojaški figuri v afriških vojnah.
Leta 1908 se je britanski zračni poveljnik Edward Maitland v balonu na vroči zrak odpravil iz Londona do daljne Rusije. Njegova zaščitna obleka na poletu, ki je trajal 31 ur in pol in ga ponesel 1.800 kilometrov razdalje, je bila narejena iz Burberryjevega gabardena, Maitland pa je s podvigom postavil rekord v mednarodnih poletih.
Burberryjev gabarden je igral veliko vlogo na vse več raziskovalnih odpravah v odročne kotičke sveta. Leta 1911 je norveški raziskovalec Roald Amundsen v tem materialu osvojil Južni pol, med leti 1914 in 1917 pa je britanski raziskovalec Ernest Shackleton v Burberryjevi opremi opravil kar tri polarne ekspedicije, med njimi se je neuničljivi novi material dobro odrezal celo na odpravi vzdržljivosti.
Burberry je potoval tudi v višave – leta 1924 je Thomasovo jakno nosil britanski alpinist George Mallory v odpravi na Mount Everest – in daljave – Burberryjeve površnike so nosili tako motociklisti (med njimi angleški športni drikačici sestri Debenham) kot piloti in pilotke (Angležinja Mildred Mary Petre je v njihovem plašču leta 1930 sama poletela okoli sveta, Angleža A. E. Clouston in Betty Kirby-Green pa sta v letalu in opremi, ki ju je sponzoriral Burberry, leta 1937 postavila zračni rekord v poletu iz Londona v Cape Town).
PREBERITE ŠE -> Dalmatinec, ki je ustvaril modni imperij, ki ga poznajo vsi
Vojaški plašč, ki je postal modna ikona
Ko je v Evropi izbruhnila prva svetovna vojna, tako v Veliki Britaniji, ni bilo dvoma, komu bodo zaupali izdelavo uniforme za vojake, ki so jih pošiljali na fronto. Pravzaprav je Britanski vojni urad že leta 1900 pristopil k Thomasu s prošnjo, naj preoblikuje obstoječe vojaške plašče, ki so bili narejeni iz debele volne, težki in okorni. Burberry jih je s svojim lahkotnim, a trpežnim gabardenom revolucioniral, kroju pa dodal tudi celo paleto dodatkov, ki so navadni zaščitni plašč spremenili v multifunkcijsko oblačilo.
Na ramena je denimo dodal epolete, da so si vojaki lahko pripenjali in odpenjali opremo. Na hrbet je prišil poklopec, ki je poskrbel, da je v dežju voda neovirano spolzela z oblačila in vojake ohranjala suhe. Poklopec je dodal tudi na eno ramo, kjer so vojaki držali puško, s poklopcem pa so jo tako lahko zaščitili med padavinami. Posebno pozornost je namenil tudi pasu, ki ga je opremil s kovinskimi rinkami, kamor so vojaki pripenjali ročne granate, paščka na rokavih in zaponka pri vratu pa sta omogočala, da si si plašč lahko tesno zapel v mrazu.
Nadvse uporaben kos oblačila torej, zato ni presenetljivo, da plašč, ki je bil ustvarjen za potrebe vojske, po koncu vojne ni ostal zgolj med uniformami, ampak se je razširil med civilno prebivalstvo, kjer so ga poleg moških začele nositi tudi ženske, še posebej, ko so ljudje trenč videli na zvezdah velikega platna – v filmu Casablanca ga je populariziral Humprey Bogart, v Zajtrku pri Tiffanyju pa Audrey Hepburn.
Razlika med trenč plaščem, balonarjem in plaščem »za v jarek«
Zdaj ko poznate izvor besedne zveze »trench coat«, se morda tudi vam zdi, da bi bilo bolj pravilno, vsekakor pa ne tako zveneče, ko bi v slovenskem jeziku temu ikoničnemu površniku rekli kar »plašč za v jarek«. Samo pomislite, kakšna prodajna katastrofa bi bil.
Nič čudnega torej, da se je v preteklosti tega plašča pri nas držalo tudi ime balonar, saj so po vzoru Burberryjeve uspešnice podobne različice izdelovale številne tekstilne tovarne v Jugoslaviji. Ime balonar je dobil po glavnem materialu, ki so ga uporabljali za izdelavo. To je bila balonska svila – gosta in impregnirana tkanina, iz katere so bila prvotno narejena letalska padala, kot plašč pa se je obnesla, ker je podobno kot gabarden ščitila pred vetrom.
A kljub nešteto verzijam dežnega plašča, ostaja Burberryjev »trench coat« večna klasika, ki se v stoletju skoraj ni spremenila. Še več, danes so tiste starejše različice na dvojno zapiranje in z dodatki, ki jih je ustanovitelj Thomas na plašč dodal v vojaške namene, vedno bolj iskane, zato britanska modna hiša še vedno, ne glede na sezono, pod kolekcijo Heritage, posvečeno tradiciji znamke, izdeluje trenč plašče skoraj nespremenjeno kot nekoč.
Dejstvo, da si ga še vedno želimo, dokazuje, da oblačilo, ki je prestalo več kot stoletje največjih tehnoloških in civilizacijskih sprememb, uspešno kljubuje tako dežnim kapljam kot zobu časa in da bo še lep čas modno, zato se vanj splača investirati brez slabe vesti.
Legendarni Burberryjev karo
Karo vzorca v bež, belih, rdečih in črnih odtenkih, ki je še vedno simbol notranjosti Burberryjevih plaščev, se ni domislil ustanovitelj Thomas, ampak njegova sinova, ki sta v 20. letih prejšnjega stoletja želela utrditi ime znamke in izstopati v poplavi vse več površnikov, ki jih je začela proizvajati konkurenca. Zavedala sta se, da bo močan karo vzorec na ljudeh pustil vtis, tako da bodo brez omembe znamke takoj vedeli, da gre za Burberryjev kos oblačila.
