HELENA RUBINSTEIN

Neverjetno življenje prve ženske milijonarke, ki je s prodajo kreme ubežala revščini

Kozmetična industrija, kot jo poznamo danes, ne bi bila to, kar je, če ji ne bi pred več kot stoletjem zavladala ženska.
Fotografija: Helena Rubinstein okrog leta 1920. Foto: Profimedia
Odpri galerijo
Helena Rubinstein okrog leta 1920. Foto: Profimedia

Poljakinja Helena Rubinstein, katere istoimenska kozmetična hiša obstaja še danes, je bila izjemna podjetnica. S svojo iznajdljivostjo in trdim delom je postala prva ženska milijonarka na svetu, ki si je sama prislužila bogastvo. V času, ko si ženske niso drznile sanjati o ličilih, ker so stroga družbena pravila slavila zgolj naravno lepoto, je bogate in revne ter mlade in stare učila, kako poskrbeti za svoj videz. 

Iz židovskega geta v deželo tam spodaj 

Helena je bila rojena kot Chaja Rubinstein na božični dan, 25. decembra 1872 v Krakovu na Poljskem, ki je bila tedaj pod vladavino Avstro-Ogrske. Njena židovska družina ni bila premožna, so imeli pa dobra poznanstva in sorodnike po svetu, kar se je izkazalo za ključno v karieri mlade Helene, ki je kot najstarejša izmed osmih hčera očetu trgovcu že v mladosti pomagala pri knjigovodstvu. 

Po končani šoli se je vpisala na študij medicine, kjer je uživala v laboratorijskem delu, a jo je pogled na kri odvrnil od zdravniškega poklica. Starši so ji dovolili opustiti študij pod pogojem, da se poroči, na kar je sprva pristala, a si odločno premislila, ko je ugotovila, da ji je oče ženina – 35-letnega bogatega vdovca – že izbral, njenega snubca – mladega študenta medicine, ki ni imel židovskih korenin – pa ni odobraval. Namesto dogovorjene poroke je pri 24 letih tako spakirala kovčke in se odpravila na drugo stran sveta, k stricu, ki je živel v Avstraliji. 

Portret mlade Helene Rubinstein, delo umetnika Paula Césarja Helleuja, okrog leta 1908. Foto: Javna last
Portret mlade Helene Rubinstein, delo umetnika Paula Césarja Helleuja, okrog leta 1908. Foto: Javna last

Krema, ki je prepotovala oceane 

Dežela tam spodaj je bila na prelomu stoletja neprijazen kraj za mlado žensko. Rubinsteinova je kasneje v intervjujih povedala, da je bilo v Avstraliji neznosno vroče in da v tamkajšnjem podnebju nikakor ni uživala. Edina dragocena stvar, ki jo je prinesla s seboj, in jo je spominjala na dom, je bila krema za obraz, ki jo je religiozno uporabljala njena mama Augusta in svojih osem hčera že od malega naučila, da si morajo z njo negovati obraz. 

Kremo je Helenini materi namešal madžarski kemik dr. Lykuski, ki je živel v Krakovu, in ga je Augusti predstavila njena prijateljica, poljska igralka Helena Modjeska. Augusta je svoji najstarejši hčerki na pot čez ocean v kovček spakirala 12 stekleničk dragocene negovalne formule, narejene iz zelišč iz Karpatskega gorovja, iznajdljiva mlada Helena pa vseh ni porabila zase, ampak jih je, po tem, ko je njena porcelanasta polt navdušila od sonca opečene Avstralke, preostanek kreme prodala premožnim ženskam, ki so tako daleč od Evrope hrepenele po bledolični modi viktorijanske aristokracije. 

Prvi kozmetični salon 

Helena je mamo prosila, da ji pošlje še več krem in jih pod imenom Valaze začela s profitom prodajati ženskam. Ko ji je ena izmed najbolj zvestih strank posodila 250 funtov, pa se je odločila za drzno potezo in v Melbournu odprla svoj prvi kozmetični salon in trgovino. 

Rubinsteinova je bila predana poslu in s trdim delom 18 ur na dan kmalu zaslužila dovolj, da je odplačala posojilo in v Avstralijo pripeljala kemika, ki je za njeno mamo ustvaril čudežno kremo, ter ga zaposlila, da je zanjo začel razvijati nove formule. Nato je odprla še salon v Sydneyju in z dobičkom usmerila svoje interese nazaj v Evropo. 

Osvojila London

Ker je bila Avstralija le delček velikega Združenega kraljestva, je bila Helena odločna, da se uveljavi v njegovem središču. V Avstralijo je povabila mlajšo sestro in ji zaupala vodenje avstralskih salonov, sama pa se je preselila v London, kjer je leta 1908 odprla svoj prvi evropski salon. Istočasno se je v britanski prestolnici tudi poročila z ameriškim novinarjem poljskih korenin Edwardom Williamom Titusom, ki ga je spoznala že prej in se noro zaljubila vanj, a bila odločna, da prej uspe v Evropi kot stopi pred oltar. 

PREBERITE ŠE -> To je moški, ki je izumil prvo maskaro (neverjetna zgodovina tega ličila)

Pariška smetana 

Edward se je izkazala za dobrega moža in je Heleno podpiral v poslu, njegova novinarska žilica pa ji je prišla prav, ko je za njene izdelke in lepotne tretmaje pisal tudi oglase. Ko je Rubinsteinova leto po poroki povila njunega prvega sina Roya Valentina, tri leta kasneje pa še Horaca, se je za kratek čas posvetila materinstvu, a obenem odločno vodila posel, da ji je nato že leta 1912 uspelo odpreti še drugi evropski lepotni salon v samem Parizu. Parižanke so bile nad kozmetiko Poljakinje še bolj fascinirane kot Britanke, navduševale pa so se tudi nad ličili, s katerimi je Rubinsteinova začela eksperimentirati. 

Čeprav je Poljakinja oboževala Pariz in njegovo smetano – njen lepotni salon je opremil nihče drug kot tedaj najbolj slavni pariški modni oblikovalec Paul Poiret, ki je za Madame Rubinstein ustvaril tudi številne kreacije – je bila Helena po izbruhu prve svetovne vojne primorana zapustiti francosko prestolnico. Z možem sta se leta 1915 preselila v New York, kjer pa kozmetičarka ni počivala na lovorikah, ampak že istega leta odprla prvi ameriški salon. 

Pohod na Hollywood 

Newyorškemu salonu so v naslednjih letih sledile še podružnice po celi Ameriki, od San Francisca in Filadelfije do Bostona, Los Angelesa, Washingtona, Chicaga in Toronta. Rubinsteinova je v tem času potovala tudi v Hollywood in tam stkala navezo z eno največjih igralskih zvezd tistega časa – fatalko črno-belih filmov Thedo Baro – in ji s črnim svinčnikom in maskaro pomagala ustvariti ikonični videz zatemnjenih oči, po katerem je bila igralka znana vso svojo nadaljnjo kariero. 

Za ljubezen je prodala podjetje 

Čeprav je bila Helena v svojega moža močno zaljubljena, pa je bila popolnoma predana kozmetičnemu poslu in to jo je na koncu stalo prvega zakona. Ko sta se z Edwardom vse bolj odtujila, si je on uteho poiskal v mlajših ljubicah. Helena je naposled v upanju, da mu dokaže, koliko ji pomeni, leta 1928 prodala svojo največjo dragocenost, kozmetično podjetje Helena Rubinstein Inc., ki je tedaj izdelovala zavidljivih 62 krem, 78 pudrov, 46 parfumov, toaletnih in kolonjskih vodic, 69 losijonov in 115 različnih šmink ter še kopico drugih ličil. A bilo je že prepozno, Edward jo je kljub velikodušni gesti zapustil, leta 1937 pa sta se tudi uradno ločila. 

Prebrisana poslovna poteza 

Vendar to ni bil konec poslovne poti za Rubinsteinovo. V neverjetnem preobratu je leta 1929, takoj po zlomu newyorške borze in komaj leto po prodaji za 7,3 milijone dolarjev, svoje podjetje odkupila nazaj za drobiž, ob tem pa profitirala milijone.

To ji je uspelo tako, da je nevedoč novim lastnikom skrivaj kupovala delnice svojega nekdanjega podjetja, investitorje, ki so bili nezadovoljni z novim vodstvom, pa nagovorila, da jih bojkotirajo. Ko je bil kozmetični imperij spet v njeni lasti, mu je v naslednjih letih dvignila vrednost na 100 milijonov dolarjev. Ta premetena poteza še danes velja za eno najbolj osupljivih poslovnih potez in je celo del kurikuluma na Harvardski poslovni šoli. 

PREBERITE ŠE -> Izjemna zgodba Nine Ricci: Sama se je naučila šivati in ustvarila modni imperij

Omrežil jo je princ 

Rubinsteinova se je vse do zadnjega izkazala za neustavljivo žensko, ki je posel vodila še v svojih 90 letih in delala celo na smrtni postelji. Po ločitvi od prvega moža je pri 65 letih spoznala 23 let mlajšega Gruzijca Artchial Gourielli-Tchkoniaja, ki se je izdajal za ruskega princa.

Leta 1938 sta se kljub veliki razliki v letih poročila, zgodovinarji pa si niso enotni, ali je bila povod res ljubezen, ali zgolj poslovni interesi – princa naj bi premamil denar, Rubinsteinovo pa plemiški naziv princese, ki naj bi ga uporabila za nadaljnjo promocijo svojega imena in znamke. 

A eno je gotovo, Helena je princa občudovala do te mere, da je po njem v poznih 40. letih poimenovala celo prvo moško linijo kozmetike in zanjo odprla celo salon v New Yorku. Žal se je ta vizionarska poteza izkazala za preveč napredno za tiste čase, in zaradi slabe prodaje je morala linijo opustiti, trgovino pa zapreti. Ko je leta 1955 princ nenadoma umrl, je bila tedaj že 82-letna Rubinsteinova močno strta in se kljub visoki starosti še globlje zakopala v posel. 

Pri 91 letih hladnokrvno prestala oboroženi rop

Delala je še celo desetletje, do svoje smrti 1. aprila 1965. Še leto pred tem je preživela oboroženi rop na svojem domu. Tatovi so nekega jutra v preobleki dostavljavcev cvetja vdrli v njeno newyorško stanovanje in Madame, ki je tedaj še ležala v postelji, zagrozili s pištolo, da jim odpre sef.

Neustrašna Rubinsteinova se ni pustila izsiljevati in je ključ do sefa skrila med svoje prsi, diamantne uhane, ki so bili ob njej, pa zakrila z robčkom. Ko so tatovi odprli njeno torbico, so tako v njej našli le pet dvajsetakov in jo pobrisali z denarjem. Kozmetična magnatka se je kasneje šalila, da so jo roparji prikrajšali zgolj za 60 dolarjev, saj so 40 dolarjev zapravili za cvetje, ki so ga kot krinko pustili na kraju zločina. 

Po ropu je odpotovala nazaj v Evropo in se mudila med Francijo in Marokom, nato pa se vrnila v New York in umrla za možgansko kapjo, stara 92 let.

Za seboj je pustila ogromen kozmetični imperij, številne luksuzne nepremičnine, bogato zbirko umetniških del (bila je namreč strastna zbirateljica umetnin od Picassa do Dalíja) ter celo zakladnico modnih kreacij (obleke ji je šivala sama Elsa Schiaparelli) in dragocenega nakita (v svojem stanovanju naj bi ga imela shranjenega v velikem predalniku, kjer so bili kosi razvrščeni po abecedi, glede na ime dragega kamna). 

Ponovno rojstvo kozmetične znamke

Njena nekoč tako cenjena znamka, ki je premikala meje v kozmetični industriji – Rubinsteinova je bila prva, ki je odprla kozmetični salon, prva, ki se je domislila različnih tipov kože, prva, ki je svoje izdelke poslala na temeljita znanstvena testiranja, poleg tega pa ustvarila prvo vodoodporno maskaro in na lepotnih tečajih ženske učila, da je za lepoto pomembna higiena, pa tudi pravilna prehrana in gibanje – je po smrti ustanoviteljice romala od lastnika do lastnika. Naposled jo je v 80. letih prejšnjega stoletja kupil L'Oréal in ji počasi povrnil ugled. 

V poplavi kozmetičnih znamk danes malokdo pozna zgodbo te neverjetne ženske, ki je iz skromnih začetkov zrasla v eno najbolj vplivnih osebnosti 20. stoletja. Marsikatere tehnike, ki jih ženske v svojih negovalnih rutinah uporabljamo še zdaj, se je ona domislila že pred stoletjem – denimo ročne masaže obraza in elektrostimulacijskih tretmajev. A bolj kot za lepotne nasvete je Helena Rubinstein zaslužna za to, da je ženskam odprla vrata v poslovni svet in jim dala svobodo. 

»Lepota je moč, najpomembnejša od vseh,« je rada dejala in s tem nagovarjala vse ženske, saj je velikokrat poudarila, da »grde ženske ne obstajajo«, ampak so grde samo tiste, ki so »prelene, da bi poskrbele za svoj videz«. Ženska, ki je bila torej dovolj iznajdljiva, da je dala nekaj nase, je imela moč, da konkurira vsem moškim tega sveta. 

Preberite še:

V prodaji

Ne spreglejte