Meik Wiking

Sreča ni trenutek ekstremne radosti

Sam zase pravi, da ima najboljšo službo na svetu. Meik Wiking, direktor Inštituta za raziskovanje sreče v Köbenhavnu, analizira vzroke in posledice človeške sreče in poskuša izboljšati življenje ljudi po vsem svetu. Danska velja za eno najsrečnejših držav. Veliko ljudi pred njim je že hotelo streti ta oreh, da bi doumeli, kaj Danci imajo in kaj drugim manjka. Sčasoma se je vse bolj začelo govoriti o skrivnostni sestavini njihovega recepta za srečo, ki mu pravijo hygge. Beseda sicer izvira iz norveščine in pomeni dobro počutje. Enako ime nosi tudi Meikova knjiga. Hygge – umetnost življenja po dansko, ki je nedavno izšla tudi v slovenskem jeziku pri založbi Učila International.

Hygge pomeni marsikaj, od umetnosti ustvarjanja do duševnega ugodja in uživanja v prijetnih stvareh. Menda lahko občutek hygge takoj prepoznamo. Gre za je ne sais quoi, tisti ne vem, kaj, kot mu pravijo Francozi, ko se stiskate na kavču s svojim dragim bitjem, sedite morda za mizo in večerjate v družbi prijateljev, odgrnete zavese ob jutru in v sobo smukne ravno prava svetloba. 

Sreča zame ni nekaj, kar bi bilo mogoče enačiti z nenehno vznesenostjo. Je veliko več kot to. Sreča je predvsem dolgotrajno in stabilno zadovoljstvo z življenjem. 

Meik pravi, da je eden izmed glavnih razlogov, zakaj se Danska tako dobro odreže v mednarodnih raziskavah o sreči, ta, da pozna visoko raven socialne zaščite, ki blaži negotovost, skrbi in stiske med prebivalstvom. Zanjo sta prav tako značilni visoka raven zaupanja, svobode, blaginje in odgovornega upravljanja države ter dobro delujoča civilna družba. Že res, da imajo visoke davke, a skoraj vsi prebivalci podpirajo socialno državo, saj se zavedajo, da se tako skupno premoženje porazdeli med vse državljane in prinaša splošno blaginjo. Visoki davki so za Dance naložba v družbo in zagotavljajo kakovostno življenje vsakemu posamezniku. 



OZN je že štirikrat objavila svetovno poročilo o sreči in Danci so se vedno znašli na prvem mestu. Enak vzorec se kaže pri anketah o zadovoljstvu z življenjem v okviru OECD. Poleg tega si Danci ne morejo kaj, zapiše v knjigi Meik, da se ne bi nasmehnili, ko slišijo, da so najsrečnejši narod na svetu. Dobro se zavedajo, da po vremenu nikoli ne bi mogli biti prvi in da v prometni konici v mokrem februarskem jutru prav gotovo niso videti kot najsrečnejši ljudje na svetu. A imajo hygge. Hygge kot socialno podporo, kajti srečni ljudje imajo zdrave in dobre medsebojne odnose. Kot uživanje in hvaležnost v preprostih rečeh. Kot vsakdanjo srečo, ki se kaže v sposobnosti izkoristiti tisto, česar vendarle imamo v izobilju. Morda je misel še najbolje povzel Benjamin Franklin: »Sreča je bolj stvar vsakdanjih majhnih zadovoljstev in radosti kot pa redkih velikih naključij.«


V knjigi omenite svoje vsakoletne zimske smučarske počitnice v Alpah. Da je sicer izkušnja belega adrenalina čudovita, a da je najlepše, ko se vrnete v toplo kočo k družbi. Ko predavate, slušatelje na koncu vedno naprosite, naj si predstavljajo enega svojih najsrečnejših trenutkov. Na vprašanje, ki sledi, torej ali so bili takrat sami ali v družbi, devet od desetih dvigne roko in pove, da sreče niso občutili v ednini. To je nekako tudi rdeča nit vaše knjige. Zdi se, da zdaj vemo vse. Ni bistvena ne lokacija ne okoliščine, temveč zgolj, kaj vem, občutenje ljubeče naklonjenosti? 

Žal ni tako preprosto, a to, s kom si, ko doživljaš srečo, vsekakor bistveno pripomore k razumevanju tega, kako jo doseči. Srečo preučujem z velikim zanimanjem. Je namreč še vedno dokaj neznano znanstveno področje, kar pomeni, da je prostora za vznemirljiva dognanja še veliko. Na Inštitutu za srečo v Köbenhavnu si zato prizadevamo, da bi bili naši izsledki podkrepljeni s konkretnimi dokazi. Najprej smo se zato lotili ugotavljanja, kako raven sreče sploh izmeriti, zakaj so nekateri ljudje bolj srečni od drugih in kako na vse to vpliva splošna kakovost življenja v družbi. Vendar se strinjam, kakovost razmerij, v katerih smo, prispeva izjemno velik kos k pogači, ki ji pravimo sreča. 

Verjetno ste že slišali za rek, ki pravi, da ni bistven cilj, temveč pot. Življenje nam prinaša številne preizkušnje, tudi žalostne, trpke in grenke. Vse to je stvarnost. Razumeti moramo, da je sreča v resnici le stranski proizvod. Če si najprej prizadevamo za globoka čustvena razmerja, če počnemo v življenju stvari, ki nas veselijo, potem bo sledila sama od sebe. 

Ko se pogovarjam o njej, se vedno počutim malce nelagodno. Velikokrat se zdi, da jo je treba doživljati kot enega najbolj pomembnih življenjskih ciljev, a takšno prizadevanje zanjo je lahko tudi prav klavrno.

Sreča zame ni nekaj, kar bi bilo mogoče enačiti z nenehno vznesenostjo. Je veliko več kot to. Če želimo razumeti, kako živijo ljudje v posamezni državi, moramo razumeti njihovo gospodarstvo, BDP, inflacijo. Enak jezik moramo vpeljati v raziskovanje sreče, kajti sreča je predvsem dolgotrajno in stabilno zadovoljstvo z življenjem. Strinjam se z vami, ko pravite, da si je nesmiselno prizadevati biti srečen ves čas. Ne samo nesmiselno, nerealno. Lahko pa si prizadevamo za to, da bi ustvarili kar najboljše življenjske okoliščine v razmerah, ki so nam dane. Verjetno ste že slišali za rek, ki pravi, da ni bistven cilj, temveč pot. Življenje nam prinaša številne preizkušnje, tudi žalostne, trpke in grenke. Vse to je stvarnost. Razumeti moramo, da je sreča v resnici le stranski proizvod. Če si najprej prizadevamo za globoka čustvena razmerja, če počnemo v življenju stvari, ki nas veselijo, potem bo sledila sama od sebe. 



Namen znanstvenih odkritij je, da so širše aplikativna, rezultati raziskav pa ponovljivi. A sreča je precej delikaten pojem, še posebno če vemo, da je odvisna tudi od zunanjih dejavnikov, na katere nimamo vpliva. Sreča za nekoga v Indiji je najbrž nekaj povsem drugega kot za, na primer, Šveda. Vseeno, kaj ultimativno deluje, da najdemo srečo, pa čeprav le kot stranski proizvod?

Če želite od mene vsaj približek univerzalne resnice, ki bi ga bilo mogoče aplicirati na vsakogar, ki živi v Evropi na primer, potem lahko rečem, kar sem nakazal že prej, da se sreča »pojavi«, če smo v življenju aktivni, če si prizadevamo za dejavnosti, ki nas bogatijo, in jih izvajamo z nam bližnjimi ljudmi. Če živimo tako, nismo zadovoljni le v določenem trenutku dneva, temveč lahko opazimo, da vsa dejanja v tej smeri vplivajo na dolgoročno občutenje zadovoljstva v življenju.
Na Inštitutu skušamo razumeti tudi, kako se oblikujejo mesta, države, politika, ki ustvarjajo učinkovite razmere za kakovostno življenje. Nordijske države so recimo odličen zgled tega, kako zmore država učinkovito preoblikovati svoje bogastvo v korist prebivalcev. Kar imam tako zelo rad v Köbenhavnu, je priložnost, da lahko uživam res kakovostno življenje, ne glede na to, ali sem premožen ali reven. Mesto izdatno vlaga v infrastrukturo, ki omogoča, da ljudje za svoje dnevne premike ne potrebujejo avtomobilov. Promet je urejen tako, da je povsod mogoče peš ali s kolesom. Tudi sam sem brez avtomobila, ne potrebujem ga. Vedenje, da mobilnost ni povezana s tem, koliko imaš pod palcem, ti daje občutek varnosti. Izjemno pozitivna se mi prav tako zdi odločitev mesta, da temeljito očisti vodo v pristanišču in s tem omogoči vsem prebivalcem, da se poleti kopajo v morju. In če so te danosti mesta na voljo vsem ne glede na prihodke ali socialni status, njegovi prebivalci gotovo manjkrat začutijo tekmovalnost drug do drugega, stres in tesnobo pri srcu. 

Tudi sam sem brez avtomobila, ne potrebujem ga. Vedenje, da mobilnost ni povezana s tem, koliko imaš pod palcem, ti daje občutek varnosti. 

A vsi nimajo te sreče, da bi živeli na Danskem. Ne maram ideje, da je vsak sam in samo sam odgovoren za življenje, ki ga živi. Vendarle smo socialna bitja, okoliščin, v katere smo rojeni, ne moremo izbrati. Omenili ste zunanje okoliščine kakovostnega življenja na Danskem, a kaj vendarle lahko naredimo sami?

Najprej moramo vedeti, kaj lahko nadzorujemo in česa ne. Ne moremo vplivati na genski material, na primer. Prav tako ne na to, ali bo globalna raven onesnaženosti zraka tudi za nas »usodna«. Bo. Sledijo tiste odločitve, ki pa so v naših rokah. Smo aktivni, kadimo, kaj jemo?
Če se vrnem k sreči in temu, kaj lahko vsak človek naredi sam, se moram dotakniti vprašanja, kaj lahko naredi v svoji lokalni skupnosti. Kako lahko posameznik zviša raven zaupanja, sodelovanja, prijateljstva v njej? Eno najbolj navdihujočih bitij, ki sem jih spoznal v zadnjem letu, je bila ženska iz Zahodne Avstralije. Odločila se je, da bo preoblikovala svojo sosesko. Njene stanovalce je povabila k sodelovanju pri oživljanju ulice. Sčasoma so na njej začeli vznikati filmski večeri, nedeljski pikniki, popoldanske čajanke v družbi sosedov ... To je bilo njeno zelo konkretno dejanje, nad katerim je ona sama kot posameznica imela nadzor.
Druga oseba, ki mi je dala misliti, je bil mlad moški iz Londona, ki je ustanovil spletno platformo z imenom Free Help Guy (zastonj pomočnik, op. p.). Svojo identiteto je želel ohraniti skrito, vseeno so ljudje sčasoma začeli gledati nanj kot na superheroja, ki »hodi naokoli« in jim ponuja svoje usluge in znanje. Pomagal je najti darovalca mlademu dekletu, ki bi brez njegove pomoči umrla za rakom. Združil je očeta in sina, ki sta bila leta ločena. Večkrat je sedel na letalu z gospodom, ki se je na smrt bal letenja. Ko sem ga vprašal, kaj je on pridobil s tem, ko je pomagal drugim, je brez kančka dvoma rekel, da gotovo več kot oni, ki jim je pomagal, ter da njegovo srce danes bije, kot ni nikoli poprej. 



Vaše teoretično znanje o sreči je nedvomno veliko. Mar to pomeni, da tudi v praksi nimate težav? 

(Smeh.) Žal ne. Je pa res, da samega sebe doživljam kot precej srečnega človeka. Imam delo, ki me veseli, družino, ki je zdrava in zadovoljna, ponosen sem na svoje prijatelje. Mar to pomeni, da nikoli nisem jezen, zaskrbljen ali žalosten? Nikakor ne. Teoretično znanje o sreči, ki mi ga ponujajo profesionalni izzivi, me seveda pred celo paleto občutenj, ki jih življenje ponuja, ne zmore obvarovati. 

Samega sebe doživljam kot precej srečnega človeka. Imam delo, ki me veseli, družino, ki je zdrava in zadovoljna, ponosen sem na svoje prijatelje. Mar to pomeni, da nikoli nisem jezen, zaskrbljen ali žalosten? Nikakor ne. 

Vedno več graj je mogoče slišati, ko do nas prihajajo informacije o tem, kako so socialna omrežja razvrednotila pristen človeški odnos dveh, ki bi morda nekdaj sedela drug ob drugem in si zrla v oči. Kakšno je vaše mnenje o sodobnem, virtualnem komuniciranju?

Ima svoje prednosti in slabosti. Meni osebno pomaga, da sem v rednem stiku z ljudmi, s katerimi včasih ne bi mogel biti. Izsledke svojega dela lahko delim veliko hitreje, kot bi jih sicer. Imajo pa seveda družbena omrežja nadvse temno plat, ki sliši na ime distorzija realnosti. Človek se niti ne zaveda, da se je kar naenkrat znašel v vrtincu primerjanja s posamezniki, ki jih sploh ne pozna. Pred nami je še veliko dela, da bi zmogli zares doumeti, katere so tiste prednosti družbenih omrežij, ki bi jih lahko kar najbolje uporabili v svojo korist.
Ko govorim o tem, se vedno spomnim na danski internat, ki se je lotil zanimivega eksperimenta. Mladim, ki živijo tam, so na začetku semestra povedali, da bodo lahko imeli svoje telefone, ipade ali računalnike na voljo le eno uro na dan. Ko je minilo šest mesecev, so dali podaljšanje ukrepa na glasovanje. Želijo učenci svoje elektronske naprave nazaj in s tem tudi njihovo neomejeno uporabo ali naj eksperiment nadaljujejo? Več kot 80 odstotkov mladih je reklo, da jim ta način ustreza. Kajti ko so bili soočeni s tem, da med njimi in drugimi ni bilo naprave, ki bi jim jemala pozornost, so začeli ustvarjati odnose, za katere prej niti vedeli niso, da so mogoči. Taki poskusi so dragoceni tudi zato, ker je tehnologija, ki jo imamo danes na voljo, za nas še vedno novost; ni nam še čisto dobro jasno, kako najbolj učinkovito ravnati s prednostmi, ki nam jih ponuja. 


Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE