Zaradi srčnega infarkta izgubi življenje 21 odstotkov žensk, od katerih je 16 odstotkov mlajših od 65. Številčno sicer prizadene več moških, a so kratkoročne posledice za ženske mnogo hujše, prav tako so običajno starejše, ko jim srčno-žilna obolenja prvič diagnosticirajo.

Študije kažejo, da se s srčnim infarktom ženske spopadajo drugače. Večkrat kot moški minimalizirajo resnost bolezni, kasneje poiščejo pomoč in drugih ne želijo obremenjevati s svojimi zdravstvenimi problemi. Dom in družina so dejavniki, ki ženski lahko pomagajo pri okrevanju. Moški, ki so doživeli srčni infarkt, so precej vključevali pomoč svojih žena k okrevanju, pomembno jim je bilo, da so bili fizično aktivni, da so imeli čas zase. Ženske po drugi strani poročajo o manjši socialni podpori po srčnem infarktu v prvem letu po njem. Prav tako se količina gospodinjskih opravil, ki so jih opravljale pred dogodkom, po infarktu ni zmanjšala. Moški poročajo o precejšnji pomoči svojih partnerjev, ženske ne. 


Polžja medicina

Več žensk umre zaradi srčnega obolenja kot zaradi vseh oblik raka, kronične dihalne bolezni, alzheimerjeve bolezni in nesreč skupaj. Stopnja srčnih obolenj pri moških pod 55. letom upada, pri ženskah iste starosti pa raste. Bolezenski proces se ne začne na dan srčnega napada, temveč leta, celo desetletja prej. 



»Življenje ženske se je spremenilo, torej se je spremenilo tudi naše srce,« piše kardiologinja dr. Suzanne Steinbaum, avtorica knjige Žensko srce. »Danes je srčno obolenje večja težava za ženske tudi zato, ker živimo bolj podobno moškim in pod hudimi pritiski, kot je služenje denarja, obenem pa moramo skrbeti za družino. Bolj obolevamo za srčnimi obolenji kot poprej, zato so tudi večja težava, kot so bila (čeprav je srčno obolenje vedno prizadevalo ženske). Ženske se gibljejo s svetlobno hitrostjo in zdi se, da se sodobna medicina včasih giblje po polžje, zato ni nenavadno, da smo pustile znanost daleč za seboj.« 


A kaj storiti?

Morda je prvi korak k ukrepanju zavedanje, da smo ogrožene. »Govorim o ženskah, ki se trudijo ohranjati položaj vrhovnega poveljnika lastnega življenja in tudi življenja vseh bližnjih. To so ženske, ki imajo visok krvni tlak in visok holesterol ter vnetja zaradi stresa in metabolični sindrom,« zapiše Suzanne. »Vse to so tveganja, ki nakazujejo povečano možnost, da bodo obolele na srcu. To so ženske, ki imajo srčne napade. To so ženske, ki mislijo, da so nespečne noči, stres, depresija, tesnobnost in sovražnost nekaj 'normalnega'. To so ženske, ki pozabljajo najprej skrbeti zase, ko pa se spomnijo, se počutijo krive.« Žalostno je, da jih mnogo niti po srčnem infarktu ne izpreže toliko, kot bi bilo prav zanje. Bližnjim pa seveda takšno ravnanje velikokrat ustreza. Dokler ni prepozno. 


Več žensk umre zaradi srčnega obolenja kot zaradi vseh oblik raka, kronične dihalne bolezni, alzheimerjeve bolezni in nesreč skupaj.


Um in srce

Vse našteto, za kar mnoge menijo, da je »normalno«, torej stres, tesnoba, depresija, sovražnost in včasih tudi družbena osama, prispeva k večjemu tveganju za srčno obolenje. Um in srce sta tesno prepletena. Ne glede na starost, spol, zemljepisno lego in kajenje je kronični stres povezan z 2,1-kratnim povišanjem tveganja za srčni infarkt. Študije dokazujejo, da je povezan s srčnimi anomalijami, kot so ishemija, nepravilna miokardna perfuzija, zmanjšanje črpalne funkcije srca in okvarjena prožnost arterijskih sten. Stres celo bolj škoduje ženskemu srcu. Njihove arterije se namreč tedaj širijo manj kot moške. In ko smo prej omenili, da se je življenje ženske spremenilo, pomeni tudi, da se je spremenil odziv na stres. Vemo, da je oksitocin obramba proti njemu, saj niža raven stresnih hormonov v telesu, obenem pa je orodje za kovanje družabnih vezi. Ko se ženska torej na stres odzove kot moški, če se torej ne pogovarja, umirja, prijateljuje, temveč povzame moški odziv boja ali bega, ne prikliče oksitocina, da bi pomagal »preživeti«. Morda nima časa zanj, morda drugače ne zmore, kakor koli že, za nas ženske to ni dobro. 



Postavite se zase

Če je kaj, kar si morate najprej vzeti k srcu, je dejstvo, da je srčno obolenje največji ubijalec žensk, a da ga je mogoče preprečiti. Da sodobna medicina še vedno kaže luknje v razumevanju ženskega srca. Da je srce organ, ki odseva vse vidike našega zdravja in življenja, ter da je prihodnost našega srca, zdravja in življenja najprej naša naloga.