Kakšen sklep je zdrav?

Zdrav sklep je s sklepno kapsulo zaprt prostor, kjer sta sklepni površini. Med seboj sta v stiku z mikronskim prostorom, ki ga omejuje sklepni hrustanec ene in druge kosti. Notranji sloj sklepne ovojnice normalno izloča minimalne količine sklepne tekočine, ki skrbi za prehrano, blaženje pritiskov in optimalno drsenje med obema deloma sklepa. Sklep ni narejen po podobi »tečaja na vratih« (ki omogoča premikanje vrat samo v eni osi), ampak je obenem »stabilen in nekoliko nestabilen, tj. ohlapen«, kar je nujno za njegovo optimalno delovanje. Za to skrbi anatomija sklepnih ovojnic, ligamentov in mišičnih narastišč. Sklep premikajo mišice, ki praviloma delujejo v nasprotnih smereh: ene mišice ga krčijo, druge pa iztegujejo. 


Za osteoartrozo, bolezen obrabe sklepov, je značilen propad sklepnega hrustanca, ki se mu lahko pridruži tudi vnetje, kajne? Se struktura hrustanca spreminja s staranjem?

Osteoartroza je skupno ime za obrabo hrustanca, ki lahko nastane iz neznanega vzroka ali pa z določenim vzrokom. V medicini to imenujemo primarna in sekundarna etiologija. Zelo podobna kvalifikacija je npr. pri povišanem krvnem tlaku. Pri obrabi iz neznanega vzroka je nastanek artroze posledica nejasnih dejavnikov, zanesljivo takšen sklep prej ni bil poškodovan ali prirojeno prizadet in ni šlo za vnetni ali druge vrste artritis. Z leti prihaja do obrabe sklepnega hrustanca, ki se tanjša na eni in drugi strani sklepa, v hrustancu nastajajo razpoke, zaradi česar vanj lahko prodira sklepna tekočina, kar ga še dodatno okvarja. Radi rečemo, da je osteoartroza bolj proces kot bolezen. Vsekakor se struktura hrustanca s starostjo spreminja v smeri degeneracije. V tem procesu občasno tipično pride do »prehodnega vnetja«, ki se kaže pri bolj podkožno ležečih sklepih z rdečino in oteklino. Tipično se lahko tako razvije vnetje v kolenu, kar je mogoče klinično enostavno ugotoviti (z otipom in posebnim testom). Do takšnih vnetij pa pride tudi v globlje ležečih sklepih, denimo v kolku, pri tem pa ni zunanjih znakov vnetja z oteklino in rdečino. Takšno vnetje lahko npr. pri kolku ugotovimo samo z ultrazvočno preiskavo. Pri vnetju, povezanem z osteoartrozo, znaki niso tako intenzivni kot denimo pri metaboličnem ali gnojnem vnetju. Do vnetne faze pri običajni obrabi pride v deloma nepojasnjenih pogojih; vnetje je lahko povezano s preobremenitvami, minimalnimi poškodbami, lahko je posledica sistemske bolezni. Pri vnetju sklepna ovojnica izloča večje količine nenormalne sklepne tekočine, ki vsebuje vnetnice, kar povzroča bolečino. 



Ali so med dejavniki, ki vplivajo na nastajanje osteoartroze, tudi imunski?

Osteoartroza je skupni pojem, ki definira obrabo sklepa, kamor pa niso vključene vnetne bolezni (imunske bolezni), izključene so tudi metabolične bolezni (npr. putika in psevdoputika) ter hemofilija. Osteoartroza je torej bolezen, pri kateri je obraba hrustanca lokalni problem. Pri obrabljanju hrustanca namreč ni prizadeto celotno telo, npr. ni povečana telesna temperatura (nikoli), kar se praviloma dogaja npr. pri vnetnem revmatizmu. Gre torej za lokalni problem obrabljanja, ki nima »sistemskega vpliva« na primer na CRP ali sedimentacijo, ki sta v mejah normalnega. Takšna obraba torej lahko nastane iz neznanih vzrokov, lahko pa tudi po poškodbah: zlasti pri znotrajsklepnih zlomih se zaradi morebitne anatomske neskladnosti sklepnih površin po poškodbi lahko prej razvije obraba. Prav gotovo poškodbe ligamentov, pretirano obremenjevanje in povečana telesna teža prispevajo k predčasni obrabi, zlasti kolenskega sklepa. Po eni strani proti obrabi dobro deluje redna športna aktivnost. Pretiran šport pa po drugi strani lahko povzroča predčasno obrabo sklepov, denimo kolka pri tekačih. Verjetno so pomembni tudi genski dejavniki, kar pa je zelo težko raziskovati zaradi velike pojavnosti artroze na splošno v populaciji.


Kaj povzroča infekcijo sklepa?

Infekcija sklepa pomeni prisotnost gnojnega vnetja zaradi bakterijskega infekta. Gnojno vnetje lahko nastane tudi brez bakterij, npr. pri vnetnem revmatizmu ali pri putiki. Bakterijsko vnetje sklepa lahko nastane na »metastatski način«. To pomeni, da se bakterije z nekega žarišča lahko prenesejo v sklep in povzročajo gnojno vnetje. Takšna žarišča so denimo lahko granulom v zobu, vnetje ledvic, notranjih organov, septična stanja in podobno. Temu rečemo, da pride do hematogenega gnojnega vnetja sklepa, ki je pogostejše pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Do gnojnega vnetja sklepa lahko pride tudi neposredno prek zunanje poškodbe, kjer bakterije iz okolice vdrejo v sklep zaradi odprte rane.



Nekatere bolečine, ki jih čutimo v hrbtenici in različnih sklepih, nimajo vzroka v predelu, kjer jih občutimo. Zakaj bolečin v sklepih ne smemo prezreti in kdaj je dobro, da obiščemo zdravnika?

Bolečina, ki jo občutimo na točno določenem delu, lahko nastane točno na predelu občutenja ali pa je tja prenesena, bodisi iz drugega sklepa bodisi iz notranjih organov. Denimo srčno bolečino občutimo v levi roki, bolečina, ki izhaja iz želodca, je lahko občutena kot srčni infarkt ali med obema lopaticama, bolečino pri anevrizmi abdominalne aorte lahko zaznamo kot bolečino v križu. Po drugi strani lahko bolečina iz enega dela osteomuskularnega sistema seva v drug del osteomuskularnega sistema: tako lahko bolečina iz križa seva v kolk, iz kolka v križ, iz kolka proti kolenu, iz kolena v kolk ipd. Bolečina, ki dejansko izhaja iz sklepa, je praviloma odvisna od položaja sklepa v prostoru. Ortopedija obravnava »celotno površino telesa«, kjer so lahko občutene bolečine iz različnih telesnih organov. Zelo pomembno je, da se natančno pomenimo z bolnikom, kdaj nastane bolečina, ali je pekoča, zbadajoča, koliko časa traja, je moteča, ali je prisotna v mirovanju ali pri gibanju in podobno. Izčrpen pogovor z bolnikom je ključen, brez tega zlahka zgrešimo pravo diagnozo.


Katere so vrste zdravljenja?

Zdravljenje je najprej usmerjeno v sam vzrok obrabe. Pri lokalni obrabi pridejo v poštev v času vnetja pomiritveni programi (jemanje tablet, hlajenje, relativno mirovanje). Pri večjih izlivih v sklep je lahko potrebna punkcija sklepa. Na obrabo lahko poskušamo delovati tudi preventivno. V tem primeru apliciramo različne injekcije, denimo cepljenje z lastno krvjo (PRP-ACP) in hialuronsko kislino. Zelo redko pridejo v poštev matične celice. Priporočamo pa redno fizično aktivnost in zmanjšanje telesne teže. V določenih primerih izvajamo tudi korekcije osi uda (z osteotomijo), rekonstrukcije vezi, transplantacijo hrustančnih celic in podobno. Pri znotrajsklepni okvari (npr. meniskus, labrum) priporočamo artroskopijo, pri napredovalih stanjih (močna bolečina, zakrčenje sklepa in omejena gibljivost ter šepanje) pa vstavitev umetnega sklepa ali zatrditev sklepa. Pri teh operacijah je treba upoštevati celotno zdravstveno stanje bolnice/bolnika, saj »internistične bolezni« povečujejo tveganja pri operaciji.