Tveganje za srčno-žilna obolenja pri ženskah je bilo vse predolgo pospravljeno v predal nerelevantnosti. Pri njih se razvijejo od sedem do deset let kasneje kot pri moških, vendar so srčno-žilne bolezni v kar 42 odstotkih vzrok za prezgodnjo umrljivost žensk, mlajših od 75 let. Nedavne raziskave so celo pokazale, da pri mlajših ni zaznati upada umrljivosti zaradi srčno-žilnih obolenj kot v preostali populaciji. Še več; statistični podatki Svetovne zdravstvene organizacije opozarjajo, da se bo tveganje povečevalo vse do leta 2030 ter da se je prevalenca miokardnega infarkta pri ženskah, starih med 35 in 54 let, povišala, pri enako starih moških pa upadla. 


Raziskave na moških

Kje je vzrok za to veliko razliko? Eden od pomembnejših razlogov je gotovo v dejstvu, da dosedanje smernice zdravljenja temeljijo na raziskavah, v katere je bila vključena večinoma moška populacija. Odkrivanje srčno-žilnih bolezni je pri ženskah oteženo tudi zato, ker so njihovi simptomi neznačilni, rezultati neinvazivnih diagnostičnih testov pa manj zanesljivi. Primer; neinvazivni slikovni prikaz koronarnih arterij pri ženskah je zahtevnejši, saj so epikardne (prevodne) arterije drobnejše, velikost srca in masa srčne mišice pa manjši. Z računalniško tomografijo, denimo, lahko prikažemo obremenitev koronarnih arterij, morfologijo in njihovo prehodnost. A skoraj dve tretjini žensk je imelo izraženo aterosklerozo brez simptomov in nekaj manj kot tretjina njih so bile simptomatske ženske brez ateroskleroze. Ravno zaradi drobnejših epikardnih koronarnih arterij je metoda zanje manj učinkovita. 



Tudi ženska bolezen

Zbornik Društva za izobraževanje in raziskovanje v medicini z naslovom Žensko srce – celovit pristop k obravnavi žensk s koronarno boleznijo navaja, da je aterosklerotična bolezen koronarnih arterij (ABKA) najpogostejši vzrok smrti žensk in moških po vsem svetu. Pri ženskah je bila dolgo podcenjena, ker se je pogosteje pojavljala pri mlajših moških. Tudi zato je dolgo veljala predvsem kot moška bolezen. A bistveno je zavedanje, da se bolezen pri ženskah prav tako pojavlja, le da se pri njih razvija drugače. Podatki o razlikah med spoloma pa so še bolj osupljivi. »Pri ženskah, ki doživijo miokardni infarkt v mlajših letih (manj kot 50 let), je dvakrat bolj verjetno, da umrejo, kot moški v podobnih okoliščinah,« preberemo. »Pri starejših posameznikih (starejših od 65 let) je večja verjetnost za ženske, da umrejo v prvem letu po srčnem napadu. Na splošno 42 odstotkov žensk, ki imajo srčni napad, umre v roku enega leta, v primerjavi s 24 odstotki moških.«

Kaj pa odkrivanje angine pektoris? Pri ženskah pogosto ne najdemo pomembnih stenoz (zožitev, op. p.) koronarnih arterij, trpijo zaradi simptoma mikrovaskularne bolezni koronarnih arterij. Več kot polovica simptomatičnih žensk brez obstruktivne ABKA ima še naprej znake ishemije miokarda in zato doživijo ponavljajoče se bolnišnično zdravljenje in koronarne angiografije (diagnostična preiskava, pri kateri skozi kateter v žilo vbrizgajo kontrastno sredstvo in z rentgenskim slikanjem prikažejo srčne žile, ugotovijo njihovo prehodnost, obseg, morebitno zožitev, op. p.). 



Velika uganka

»Pomembnejša raziskava o ženskah in srčnih boleznih, imenovana WISE (Women's Ischemis Syndrome Evaluation; ocenjevanje sindroma ishemije pri ženskah), je razkrila, da 50 odstotkov žensk, ki so jim zaradi bolečine v prsih naredili koronarno angiografijo, nima zamašenih žil,« zapiše v knjigi Žensko srce ameriška kardiologinja Suzanne Steinbaum. »To je bilo nepričakovano, kajti bolečine v prsih so navadno povezane s 70-odstotno ali večjo zamašenostjo, pa vendar se je izkazalo, da so bile 'okej'. Vendar se je pri mnogih sčasoma le pokazala bolezen srca. Ne moremo razumeti, zakaj je tako, a sumim arterijske krče. Na angiogramu (predstavlja odsotnost pomembnih morfoloških sprememb na koronarnem žilju, op. p.) jih ni opaziti, a danes imamo tehnike, med njimi ultrazvočno preiskavo srca, ki pomagajo odkrivati te težave. Srčna bolezen pri ženskah je res skrivnostna.«