Ne bom ugibala, kaj se gospe dogaja, a dejstvo je, da je ves čas, ali vsaj od upokojitve, znana po verbalnih eskapadah, zaradi česar, priznajmo si, jo mediji tudi vabimo k besedi. Ampak zdaj, in že nekaj časa, so stvari šle pregloboko in predaleč. Odgovornost nas novinarjev in urednikov je, da se takšnim sogovornicam in sogovornikom izogibamo, torej jim ne dajemo možnosti javne besede. Jasno, da takšni ekscesorji lahko uporabijo druge medijske kanale, ampak potem mi ne bomo sokrivi, ne samo sokrivi, ampak absolutno odgovorni za širjenje sovražnega govora. Ne živimo več v trenutku in času, ko bi si pri polni zavesti lahko dovolili takšne spodrsljaje. Družbena klima je preveč krhka, v ljudeh je naseljenega preveč strahu in tukaj in zdaj je premalo razsodnih besed.

Angelca Likovič je na temo splav povedala marsikaj šokantnega, vrhunec pa je dosegla, rekoč, da »tudi ženska, ki je posiljena, mora roditi otroka, kajti potem, ko ga bo imela, bo srečna«. Najprej sem mislila, da nisem slišala prav, in sem po koncu oddaje pogledala posnetek. Namreč, voditeljica Vida Petrovčič je izjavo sprejela povsem mirno in tudi sicer je tako zelo občutljivo temo vodila kot resničnostni šov. Pa kaj se nam dogaja? Ali so zato na nacionalki umaknili voditeljico Tarče Jasmino Jamnik, da zdaj gledamo tako nedojemljivo površne, nezaslišane in sovražne prispevke? Sprašujem se, kdo bo to norost še lahko ustavil?!

Kdo sploh je Angelca Likovič, kakšna referenca je ona za temo splav? Se njo sprašuje, v kakšnih primerih bi ona dovolila splav? So jo povabili zaradi bolne fikcije o uravnoteženosti mnenj, zaradi višje gledanosti, zakaj za boga? So samo nevedni ali se bodo po tem ekscesu za takšne razglasili?! (No, doslej niso naredili nič in tako bo bržčas tudi poslej.) Očitno na nacionalki mislijo, da tema splav pač sodi k njej in njenemu načinu razmišljanja?! Ne pozabimo: Angelca Likovič je svoj nesmrtni izrek o sreči posiljene ženske, ki naj rodi otroka, izrekla že v oddaji Dobro jutro, na taisti televiziji torej, in zakaj bi bili potem ponovno presenečeni?!

Javnost se je dvignila, močno dvignila, tako laična kot strokovna, med njimi mnogo znanih Slovenk in Slovencev, ampak to je premalo za samozadostne vodstvene glave na nacionalni televiziji. Jasmina Jamnik, odstavljena voditeljica Tarče, je ob tem zapisala: »Upanje umre zadnje ... pravijo. Veliko ga res ni več. Nacionalka je z oddajo dosegla dno – žal nas zgodovina uči, da gre vedno tudi nižje ... Res lahko bolj kot kdaj prej upamo, da bo sam novinarski odpor znotraj hiše počasi začel skrbeti za dolgo pričakovano avtorefleksijo in iz nje izhajajoče korekcijske učinke.«

Zdaj se samo bojim nadaljnjih razprav o splavu, bojim se teh sprevrženih, političnih in ideoloških besedičenj. Prepričana sem, da splav vsako močno zaznamuje. Prepričana sem tudi, da se ženske zanj odločijo v hudi stiski in da odločitev nikoli in nikdar ni preprosta. Zato sta javno blatenje in žigosanje žensk za morilke nevzdržna. Vem tudi, da takšna verbalna dikcija ne sme ostati brez posledic. Nobena ženska ne zanosi zato, da bi splavila, zato prosim, da pri tako subtilnih in intimnih temah, ki pa so več kot očitno vedno bile in bodo predvsem politično orožje, ne odpirate javnega prostora z nekompetentnimi sogovornicami in sogovorniki.

Naj se ta četrtkov govorniški in vodstveni zbor (ni bila Likovičeva edina v svojem nedopustnem razgrajanju) vpraša, ali ni čas, da se umaknejo. Ker sicer ne vem, kdo nam sploh še lahko pomaga. Za razum namreč gre! Zdaj. In vedno.