Stavka več kot 95 odstotkov vrtcev, osnovnih in srednjih šol, dijaških domov ter zavodov s prilagojenim programom, skupno več kakor pred mesecem dni. Vzgojno-izobraževalni zavodi tako zagotavljajo osnovno varstvo in prehrano, a ne zagotavljajo kurikuluma, po pričakovanjih naj bi kakor pred mesecem dni, ob prvi stavki, v šolo oziroma vrtec prišlo okoli 3000 otrok. Varstvo je bilo tokrat organizirati še težje, kajti še v ponedeljek ni bilo znano, ali bodo sindikalisti in vladni pogajalci morda le našli skupni jezik. 



To se ni zgodilo, čeprav naj bi z vodjo vladnih pogajalcev Lilijano Kozlovič že dorekli dogovor, a je ta potem padel v vodo, domnevno zaradi nezmožnosti dokončnega usklajevanja, in sicer glede datumov zvišanja plač, napredovanj in zvišanja plač za zaposlene na univerzah, ki imajo univerzitetno izobrazbo. Po nekaterih podatkih naj bi dogovor padel v vodo tudi zaradi nasprotovanja in večjih zahtev drugih sindikatov. 



Stavkajoči so se opoldne v Ljubljani (pred vlado), v Mariboru (na Trgu generala Maistra), v Murski Soboti (pri gradu), v Celju (na Krekovem trgu), v Velenju (na Titovem trgu), v Radovljici (v športni dvorani Srednje šole za gostinstvo in turizem), v Kopru (na Titovem trgu), na Ravnah (na platoju pred Tušem), na Ptuju (pred mestno hišo), v Krškem (v kulturnem domu) in v Kranju (v veliki dvorani občine). V prestolnici je zbrane prva nagovorila predsednica Sviz - Ljubljana Magdalena Mustar Pečjak, ki je poudarila razočaranje zaradi ponedeljkovega neuresničenega dogovora: »40.000 ljudi nas ne stavka zato, ker bi zahtevali, naj nas država plača bolje in več kot druge, ampak stavkamo, ker nas plačuje slabše in manj kot druge.« Stavkajoči poudarjajo, da bi razvrednotenje njihovega dela negativno vplivale na vzgojo in izobraževanje, saj je ob takšnem nezadovoljstvu zaposlenih, padec kakovosti neizogiben. 

Kakovostni javni vrtci in javne šole so še posebej pomembni za otroke iz delavskih družin in vseh drugih materialno osiromašenih družin, ki se težko prebijajo skozi življenje, ker alternative kakovostnemu javnemu izobraževanju nimajo, še piše v pismu, še opozarjajo.



Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je opozoril, da se na vladi delajo norca iz dejstev, saj je v vzgoji in izobraževanju izobrazbena struktura najvišja, povprečna plača pa najnižja. Od januarja 2014 so v zdravstvu plače zrasle za 13 odstotkov, v šolstvu pa za 4,5 odstotka, kar je manj od rasti povprečne plače v tem obdobju, je opozoril Štrukelj.