Igralec z velikim srcem in nalezljivim smehom je svet zapustil minulo nedeljo, novica o njegovi mnogo prezgodnji smrti je pretresla Slovenijo.

Jernej Šugman, eden najvidnejših članov ljubljanske Drame, je ustvaril več kot 80 gledaliških vlog, od tega 77 v Drami, ter številne filmske in televizijske vloge. Poosebil je vrsto pomembnih likov iz klasične in sodobne svetovne literature. Bil je Baal, Hamlet, Lear, Ojdip, Ata Ubu, Tit Andronik, Tašča v Ko sem bil mrtev, Alcest v Ljudomrzniku, Agamemnon v Iliadi, Maks in Kantor v Kralju na Betajnovi, Župnik v Hlapcih, Orgon v Tartuffu, Emir v Jugoslaviji, moji deželi. Televizijsko občinstvo je navdušil kot prikupni vratar Veso v nanizankah Teater Paradižnik in Naša mala klinika, v svetu filma pa je pustil pečat predvsem z uspešnicami, kot so Nočno življenje, Zvenenje v glavi, Predmestje, Inferno in Kratki stiki.

Igralcu so se na ljubljanskih Žalah med drugimi poklonili Igor E. Bergant, Metod Pevec, Jurij Zrnec, Tanja Ribič, Violeta Tomič, Branko Đurić, Jonas Žnidaršič in ravnatelj Drame Igor Samobor ter številni drugi, kot poroča MMC RTV SLO, se je pogreba udeležilo več sto ljudi, med njimi tudi državni vrh s predsednikom republike in nekateri drugi politiki. Pogreb z vojaškimi častmi je spremljala častna enota Slovenske vojske, igral je orkester Slovenske policije. S pesmijo Ne mine niti dan se je igralcu poklonil tudi Zoran Predin. 



Svojci so v slovesu zapisali, da jih je Jernej Šugman presegal v svoji velikodušnosti in sposobnosti sprejemanja raznolikosti človeške duše, tudi manj bleščečih, včasih neprijetnih plati. Vse je odpuščal in pozabljal. Vsakokrat znova ponudil roko in se odzval na prošnjo. "Včasih sem ti zavidal kakšno vlogo, kdo ti jih pa ni, včasih si jo celo ti meni, kar sploh ni bila tvoja lastnost in si verjetno samo privolil v igro, da bi jaz lažje procesiral kakšno sitnobo. Hvala ti. Sreča je bila, da sva si to lahko povedala in se na koncu smejala najini igralski pohoti. Ti si bil gargantovsko nenasiten, jaz donkihotsko smešen. Res lep par. Ves čas sem vedel, da človeka s tako širokim in toplim objemom, s tako velikim nasmehom sploh ne poznam. Moj dragi dobrodušni velikan. Videl sem te plesati, slišal sem te peti in vem, da je malo ljudi na svetu, ki imajo v sebi tako nezmotljiv ritem. In tisti srečnež, ki ga ima, je povezan z nečim večjim in višjim, kot je to naše vsakodnevno kobacanje. Ritem je tisto, kar je najpomembnejše, in skladnost. In ti si vse to imel naseljeno v vsaki celici. Skladnost s seboj, z okolico, s svetom, z vesoljem. Zavidal sem ti zaradi tega. Zavidal sem ti tvoj posluh za vse, kar te je obdajalo. Zavidal tvojo nezgrešljivo povezanost, tvoje valovanje, ki se je znalo prepustiti toku nekakšnih nam neznanih enačb," je povedal Samobor in še: "Zapustil nas je prijatelj, kolega, eden največjih igralcev, ki so ustvarjali na našem odru. Veliko, veliko prezgodaj. Pridružil se je velikanom, ki polnijo našo odrsko kupolo. Vem, da ga bo spremljal gromek aplavz, mnoge solze, pozdravi, češ, saj se kmalu vidimo in bomo tam, v neskončnosti, kjer se nekoč staknemo, odigrali kakšno dobro dramo."

Žalna slovesnost v igralčev spomin bo na velikem odru Drame v sredo, 20. decembra.