Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo. Nedavno je bil celovečerni prvenec Mihe Knifica premierno na sporedu prvega programa nacionalne televizije. Za lik Maje ste bili nagrajeni z vesno za najboljšo žensko vlogo. Verjamem, da večplastna zgodba o odnosih generacije sodobnih petintridesetletnikov, ki obenem v močnih tonih odslikava širše družbene razmere, marsikoga nagovarja.

Ja, vendar sem brala komentarje, češ da vendar nismo tako zaciklani. Film pritegne s svojo nepretenciozno govorico o življenjskih okoliščinah, človeških usodah, interesih, smislu, zavedanju časa, v katerem živimo. Vsak se kdaj znajde v položaju, ko začne premišljati, ali nadaljevati in vztrajati na začrtani poti ali spremeniti smer delovanja.


Nimate še štirideset let. Sicer je vse relativno, a vendar, o čem poteka vaše samospraševanje na tej točki, če sploh?

Vedno več ga je. (Odkrito, brez pomišljanja.) Zdi se mi, da sem sploh v obdobju čistk. Ne tako da bi imela občutek, joj, delala sem napake, ali pa, joj, zaciklala sem. Tri otroke imam in ne da oni zahtevajo čas, jaz (močno poudari besedo) si želim več časa z njimi. Hči bo marca stara enajst let; čas tako strašno hitro drvi. Potem se ljudje čudijo, da nimajo nobenih odnosov v družinah. Kdaj naj jih imajo?! V zgodnjih letih ustvariš temelj. To ne pomeni narediti sinčkov in hčerkic, ki potem niso sposobni živeti brez tebe, kar je sindrom slovenskih mater, ampak da si svetilnik v življenju, h kateremu otrok rad pride. In s teboj deli tako svetle kot temne trenutke. Pomembno se mi zdi zdaj to vzpostaviti. In takšen odnos negovati.

Jaz sem kar eksploziven človek, sem vseeno s Primorske in mi hitro kaj dvigne kapo. (Nasmeh.) Vsi tudi vemo, kako znajo mulci pritisniti na prave točke, ampak se imamo navado že čisto od malega vedno pogovoriti.

Odnose, ki jih otroci doživljajo, nosijo s seboj in so temelj za razmerja, ki jih tkejo z drugimi za vse življenje.

Jaz sem kar eksploziven človek, sem vseeno s Primorske in mi hitro kaj dvigne kapo. (Nasmeh.) Vsi tudi vemo, kako znajo mulci pritisniti na prave točke, ampak se imamo navado že čisto od malega vedno pogovoriti. Znam se tudi opravičiti: Ni prav, da sem tako burno reagirala, vseeno sem odrasla in bi morala ravnati preudarjeno.


Pomaga zajeti sapo in prešteti do deset.

Ja ... (Dvigne obrvi.) Vseeno smo iz mesa in krvi. In ko si utrujen, si kdaj ... Puf. (Pihne skozi ustnice.) Otroci so naši veliki učitelji. Vsak po svoje nam nastavlja ogledalo; nehote in nevede. Minuse pa tudi svoje lepe stvari uzreš v njih. 


Več preberite v reviji Ona, ki je izšla danes, 6. 12. 2016, in vas že čaka pri vašem prodajalcu.