Na shodu je bilo videti mlado in staro. Ne glede na barvo kože, veroizpoved ali spolno usmerjenost, so se ljudje povezali v skupnem iskanju pravice. Pravice do drugačnosti, pravic, ki bi nam morale v 21. stoletju postati že samoumevne, pa politiki še vedno pametujejo, da si belopolti heteroseksualni moški zaslužijo ponekod več kot ženske in vse ostale zatirane družbene skupine. Dovolj, so rekli Američani, in odšli na ulice z domiselnimi napisi in rožnatimi kapicami mačjih ušes (še ena izmed asociacij na nesrečno Trumpovo izjavo, da ženske grabi za 'muce'). Na shodu ni manjkalo znanih osebnosti, saj so se proti vladi, ki jo obljublja Trump, zvezdniki izrekli že v času njegove kampanje. Od Madonne, ki je besno preklinjala novega predsednika, do avtorja perečih dokumentarcev o ameriških zablodah Michaela Moora. Še posebno velik vtis pa je na udeležencih in poslušalcih širom sveta pustila igralka in aktivistka Ahsley Judd. Na odru je recitirala pesem Nine Donovan, 19-letnice iz zvezne države Tennessee na jugu Amerike. 



V prevodu bi zvenele takole:        

»Sem odvratna ženska.

Nisem pa tako odvratna, kot mož, ki je videti, kot da bi se okopal v oranžnem prahu ocvrtega krompirčka. Mož, katerega besede odvračajo pozornost Amerike, da je naš elektorski kolegij označil ta govor za sovražnega.

Nisem tako odvratna kot ameriške zastave, ki jih rišejo po mojem mestu. Mogoče bo jug znova vstal; mogoče se za nekatere niti ni nikdar vdal. Temnopolti so še vedno v verigah in grobovih zaradi barve kože. Suženjstvo se je preslikalo v zaporniški sistem za ljudi, ki vidijo višjo vsebnost melanina kot znak živalske kože.

Nisem tako odvratna, kot svastika, ki jo rišejo čez zastavo ponosa istospolnih. Nisem si mislila, da lahko hudič vstane od mrtvih, a na ulicah je čutiti prisotnost Hitlerja – namesto brk sedaj nosi lasni vložek. Nacisti so se preimenovali v predsedniški kabinet, terapija z elektrošoki kot zdravilo homoseksualnosti je nadomestila plinske celice, maltretiranje gejev v Ameriki pa je iz mavric ustvarilo samomorilska poslovilna pisma.

Nisem tako odvratna, kot rasizem, goljufije, navzkrižje interesov, homofobija, spolni napadi, transfobija, nadvlada bele rase, sovraštvo do žensk, nevednost in privilegiranost belcev.

Nisem tako odvratna, kot je odvratno izkoriščanje mladih deklet, da si jih lastijo kot Pokémone, še preden se njihova telesa razvijejo v odraslost.

Nisem tako odvratna, kot je odvratno imeti lastno hči za spolni simbol – kot mokre sanje, ki jih poganjajo tvoji lastni geni.

Ampak ja, sem odvratna ženska?!

Glasna, vulgarna in ponosna ženska.

Odvratna sem kot volilna možnost Trumpa In Pencea, ki mi ju dajete na izbiro na volišču.

Odvratna sem kot naše babice, ki so se borile za pravice, da lahko me danes volimo.

Odvratna sem toliko, kot je odvraten boj za enakopravno plačilo spolov. Scarlett Johansson: Zakaj so bile znane igralke plačane manj kot polovico zneska, ki so ga v lanskem letu zaslužili moški igralci?

Vidite, četudi se premaknemo po plačilni lestvici navzgor, so številke še vedno okleščene, vanje zareže testosteron. Zakaj je delo temnopolte in latinoameriške ženske vredno le 63 in 54 centov v primerjavi s hčerko privilegiranega belca?

To niso feministični miti. To je neenakost.

Tukaj smo zato, da razblinimo ta prepričanja. Tukaj smo zato, ker zahtevamo spoštovanje. Tukaj smo zato, da pokažemo svojo odvratnost.

Odvratna sem kot krvavi madeži na rjuhah moje postelje. Veste, ne izberemo si ravno, če in kdaj bomo imele menstruacijo. Verjemite mi, če bi lahko, nas bi veliko pograbilo to izbiro. Ni nam prijetno zavreči popackanih najljubših spodnjih hlačk. Povejte mi, zakaj so vložki in tamponi še vedno obdavčeni, viagra in preparati proti plešavosti pa ne? Je vaša erekcija res bolj pomembna, kot zaščita svetih in zapletenih delov moje ženskosti? Je krvavi madež na mojih kavbojkah res bolj sramoten, kot izpadanje vaših las?

Vem, da se je težko soočiti z lastnim občutkom upravičenosti in privilegiranosti. Morda se bojite resnice. Mene pa ni strah iskrenosti. Morda se vam zdi nepomembno, da vas opominjamo na nekaj centov razlike. A ti centi se seštevajo v ogromno spremembo, na katero v naši državi še vedno čakamo.

Ničesar ne vidim. Moje oči so preveč zaposlene s strmenjem v tla, v upanju, da vas moj pogled v vaše oči ne zavede, da si želim vaš telesni stik. Pol svojega življenja sem zapirala svoja nasmejana usta, da si le ne bi kdo domišljal, da mu s tem želim odpreti zadrgo na hlačah.

Sedaj me ni strah biti odvratna, saj sem odvratna kot Susan, Elizabeth, Eleanor, Amelia, Rosa, Gloria, Condoleeza, Sonia, Malala, Michelle, Hillary.

In naše muce niso zato, da jih grabite. Pomnite to, da so naša 'jajca' večja, kot bodo kadarkoli tista ameriška. Naše muce so za naš užitek. So za rojevanje novih generacij nesramnih, vulgarnih, odvratnih, ponosnih, krščanskih, muslimanskih, budističnih, sikhovskih – ali katerihkoli drugih –odvratnih žensk. Če ste torej odvratne ženske, ali ljubite takšno, ki to je, naj vas slišim reči, seveda!«