Vloga spanca je ogromna in sega precej nad osnovne ideje, da je namen nočnih ur le zagotavljanje energije za nov dan. Z vedno večjim razumevanjem delovanja možganov začenjamo šele dojemati kompleksni pomen, ki ga ima spanec za naše življenje. Možgani niso vseh 24 ur v enakem stanju. Ko spimo, se v njih začne čistilna akcija strupenih stranskih produktov dejavnosti nevronov, odstranjevanje patogenov. Za to skrbijo glialne celice, podporne celice živčnega sistema, ki ščitijo nevrone, jih preskrbujejo s kisikom in hranili. Čistilna akcija je nujna, da se »resetiramo« v nov dan, a če smo kronično neprespani, čistilci v naši glavi podivjajo. Predstavljajte si, da morate pospraviti stanovanje, in najamete čistilko. Gospa je temeljita; namesto da bi počistila prah in odnesla smeti, skozi okno vrže vaš klavir, kavč in televizijo. Podobno počnejo možgani; pri kronični neprespanosti začnejo »žreti sami sebe«. 



Podivjana čistilka

Pomanjkanje spanja je, to postaja vedno bolj jasno, povezano z nastankom alzheimerjeve demence. Kot drugje v telesu velja enako v možganih: v osrednjem živčnem sistemu se vnetje uravnava prek glialnih celic, podpornih celic živčnega sistema. Te vključujejo tudi mikroglialne celice ter astrocite, katerih naloga je delovati kot nekakšen »skener« okolja in odkrivati morebitne nevarnosti. Da bi se možgani obvarovali pred patogeni, se sproščajo vnetne molekule. A če je t. i. mikroglija zaradi nespečnosti preveč aktivna, se lahko začne tudi poškodovanje sosednjih, sicer zdravih nevronov. »Podivjanost« mikroglialnih celic je močno povezana s progresivnostjo nevrodegenerativnih bolezni, med katere sodi Alzheimerjeva bolezen. Število obolelih se strmo povečuje, z njo pa tudi število tistih, ki nimajo izkušnje rednega zatiskanja oči ponoči v miru. To dvoje je povezano. 



Sreča in sen 

Dlje ko smo pokonci, večja je potreba po spancu. Povzroča jo naraščajoča raven kemičnih snovi v telesu, na primer adenozina, ki zavira proženje možganskih celic. Adenozin se med spanjem razgrajuje. Dolgotrajno pomanjkanje spanja lahko povzroči vrsto neprijetnih simptomov. S stopnjevanjem utrujenosti postajajo naši možgani vse bolj neodzivni na nevrotransmiterje, ki vplivajo na občutek sreče. Utrujeni ljudje so zato pogosto zlovoljni. Spanec potrebujemo zato, da se možgani obnovijo. Med posledice pomanjkanja spanca štejemo pozabljivost, izgubo racionalnega mišljenja, padec imunosti, višjo srčno frekvenco, mišično drgetanje ipd. Prespimo tretjino življenja, in prav je tako.