Užitek, ko sveže skuhano juho ali enolončnico popestrimo s pravkar nabranim aromatičnim peteršiljem, je popoln. Prvo pravilo dobrega uspevanja te priljubljene začimbe je, da ne zaviramo razvijanja korenov. Iz prve roke smo preverili, da bo z izbiro majhnih lončkov ves naš trud zaman. »Aromatični dolgi beli koreni prav dobro uspevajo v globokih, z lahkim substratom napolnjenih loncih. Mnogo bolje kot v vrtu, kjer se večkrat soočamo s pretežko, zbito zemljo. Da bo peteršilj razvil lepe korene, mora biti posoda globoka vsaj 40 centimetrov, za dobro rast pa potrebuje lahka, dobro odcedna in ne preveč pognojena tla,« svetuje Jerneja Jošar, ki je ljubezen do vrtnarjenja podedovala od starih staršev in mame, bogato praktično znanje pa dopolnila še z uspešno končanim študijem agronomije.



Bolje uspeva v delni senci

Če peteršilj sejemo, Jošarjeva poudarja, da ne potrebuje veliko sonca, zato odlično uspeva tudi v bolj senčnih kotičkih balkona: »Senca je celo nujna, kadar ga sejemo v poletnih vročih mesecih. Na prosto ga lahko sejemo že marca in setev ponavljamo vsake tri tedne vse do junija. Substrat pred setvijo zalijemo, da bo seme padlo v vlažno posteljico ter bo zato lažje in hitreje vzklilo. V široke zabojčke ali korita sejemo vrstice, ki so med seboj oddaljene vsaj 4 cm, v vrsti pa se potrudimo, da bo razmik med semeni vsaj 2 cm. Takšna razdalja med semeni naj bo tudi, če namesto v vrstice sejemo počez. Seme pokrijemo s tanko, 0,5 cm debelo plastjo substrata in previdno zalijemo z razpršenim curkom. Pri setvi drobnih semen, pri katerih obstaja nevarnost, da jih močan curek vode spere, sama namesto zalivalke raje uporabim kar pršilko.« Posevek je treba redčiti, ko so rastline visoke približno šest centimetrov. Prej ga zalijemo, izpuljene rastline pa posadimo v nove lončke ali jih uporabimo v kuhinji. Držimo se setvenega koledarja – sejmo, redčimo in presajajmo ob dnevih za koren.


Poparek pospešuje prebavo, delovanje žolča in notranjih žlez, izločanje urina, čisti ledvice in mehur, ureja menstruacijo, pomaga blažiti krče, deluje proti protinu, pomaga razstrupljati jetra in odpravljati celulit.


Okrepi vonj vrtnic

Peteršilj je treba redno zalivati, da koreni ne popokajo. Nizke temperature jim ne škodujejo, prav nasprotno, saj se del škroba spremeni v sladkor in peteršilj postane slajši, pojasni Jošarjeva, ki ne pozabi opozoriti tudi na njegove dobre in slabe sosede. Med te sodijo kumare, paradižnik, rdeča pesa in redkvice, pozabimo pa, da bi v bližino sadili radič in druge solate. Zanimivo je, da peteršilj, ki ga posadimo ob vznožje vrtnic, te ohranja bolj zdrave in celo okrepi njihov vonj.

Škodljivci, shranjevanje in pesto

Mlade rastline rade napadajo uši. Znebimo se jih kar s prsti ali curkom vode. Razlog za bolj nežne poganjke, ki so odličen plen za uši, lahko tiči v tem, ker imamo peteršilj čez zimo v notranjih, zelo ogrevanih prostorih s premalo svetlobe. Liste shranjujemo v plastičnih vrečkah v zamrzovalniku ali nasekljane zamrznemo tudi v ledene kocke. Lahko pa izdelamo okusen pesto oziroma shranek v olivnem olju, ki mu dodamo še nasekljan česen in lešnike ali mandlje ali orehe.



Odpravlja vnetja, lepša kožo

Ne nazadnje je dobro vedeti, zakaj peteršilj ni le okusen, temveč tudi zdravilen. Zelo podroben opis nam ponuja prav avtorica knjige Moj vrt je lahko balkon: »Listi peteršilja vsebujejo veliko klorofila, magnezija, železa in kalcija, vitaminov skupine B in vitamina A in C. Žvečenje listov osvežuje dah in deluje poživljujoče. Poparek pospešuje prebavo, delovanje žolča in notranjih žlez, izločanje urina, čisti ledvice in mehur, ureja menstruacijo, pomaga blažiti krče, deluje proti protinu, pomaga razstrupljati jetra in odpravljati celulit, uporabimo ga lahko tudi za blažilno kopel pri vnetih očeh. Soparna kopel obraza izboljšuje ton kože, pomaga suhi koži in odpravlja pege. Če s sveže stisnjenim sokom peteršilja redno mažemo pigmentne madeže, jih posvetlimo. Tudi uživanje svežih listov pomaga do lepše kože.«