Toksin botulin je prva izbira

Kot najviše razviti sesalci imamo stalno telesno temperaturo, kar je potrebno za nemoteno in stabilno delovanje telesa na celični ravni. Če je telo izpostavljeno nizkim temperaturam, z drgetanjem mišic razvijamo dodatno toploto, ki ga segreje, krvne žile se skrčijo, kar povzroči zadrževanje toplote. Če je zunaj toplo, se krvne žile razširijo in tako oddajamo prekomerno toploto (rdečica kože). Če je zunanja temperatura zelo visoka, se telo samo z razširitvijo žil ne more ohladiti. Edini možni način ostane ohlajanje telesa z izločanjem znoja na površino telesa. Znoj nato za izhlapevanje porabi energijo v obliki temperaturne razlike na površini kože, kar se kaže kot ohladitev telesnega ovoja. Znojenje je regulirano s pomočjo vegetativnega avtonomnega živčevja – tistega, na katerega zavestno nimamo vpliva. Na žalost avtonomno živčevje pri posameznikih različno deluje in lahko povzroča čezmerno znojenje, ki zna biti izredno moteče. V različnih življenjskih obdobjih se lahko spreminja.

Poznamo tri načine »boja« proti čezmernemu znojenju. Najenostavnejši, ki ste ga že tudi sami omenili, je injiciranje toksina botulina, ki za nekako šest mesecev blokira delovanje žlez znojnic. Težava te metode je, da jo je treba ponavljati, ko botoks popusti. Tudi drug način deluje direktno na žleze znojnice. To je operacija, ki jo izvedemo v lokalni anesteziji in s katero želimo uničiti čim več žlez znojnic na določenem predelu telesa ali celo vse. Uporabna je le v predelu pazduh. S pomočjo ostrega inštrumenta, liposukcijske kanule z ostrim robom, z notranje strani kože fizično uničujemo znojne žleze. Ker so te žleze zelo blizu kože, jo s to metodo lahko uničimo, kar lahko privede do rane in brazgotine. Po drugi strani smo lahko premalo agresivni, kar povzroči preživetje žlez znojnic in le začasno rešitvijo pred znojenjem. Rezultati operacije so zato nepredvidljivi.

Tretja metoda je operacija v splošni anesteziji, s katero prekinemo živce, ki pošiljajo impulze v žleze znojnice. Ti živci so ob prsni hrbtenici in do njih lahko pridemo le s pomočjo endoskopsko vodene operacije, pri kateri potisnemo dolg inštrument skozi luknjico na prsnem košu do srca in tam poiščemo in prekinemo omenjeni živec. Da to lahko napravimo, je treba začasno izprazniti eno pljučno krilo, po operaciji pa ga ponovno napihnemo. Ta metoda je najagresivnejša za telo, kljub temu pa ne da vedno dobrega rezultata. Obstaja možnost nastanka nadomestnega znojenja, kar pomeni, da se potem namesto v predelu pazduh znojimo drugje.

Glede na to, da imajo vse metode svoje prednosti in slabosti, sem še vedno zagovornik najpreprostejše: to je injiciranje toksina botulina. Je enostavna, brez zapletov, potrebne pa so ponovitve. Vsekakor pa se je smiselno in nujno pred katerim koli posegom pogovoriti o vseh možnostih in se skupaj odločiti za metodo, ki vam je najbližja.