V ljubljanski pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda so praznik pričakali s polnočno praznično mašo, nato pa so božič danes proslavili še z dopoldansko mašo. Najbolj zapriseženi verniki so se že mesec dni postili in se povečini izogibali mlečnim in mesnim izdelkom. V veselem pričakovanju je minil že tudi dan pred božičem, ki ga pravoslavni verniki imenujejo badnji dan, in pomeni bdenje oziroma dejansko pričakovanje. Tradicionalno na ta dan podarjajo badnjake ali hrastove veje, ki jih prinesejo v domove in zažigajo za srečo. Tudi v pravoslavni cerkvi v Ljubljani so vernikom včeraj razdelili slamo in hrastove veje. 


Črnogorski pravoslani vernik v Podgorici.


Vernike Srbske pravoslavne cerkve je ob božiču s pismom nagovoril patriarh Irinej, ki je opozoril, da urejena mesta in vasi, ekonomski napredek in vse druge dobrine sveta ne bodo vredne nič, »če bo več smrti kot rojstev«. Dejal je, da so bili predniki uspešni le, ko je bil njihov dom izpolnjen z vero, vrlinami in močjo, in ko so se jim obilno rojevali otroci. Pozval je k molitvi za vse ljudi, posebej mlade, ki so žrtve mamil, alkohola, razvrata, gneva in brezčutnosti. Posvaril je še, da je zaradi vse nižje rodnosti ogrožen obstoj naroda, prav tako pa tudi tokrat ni pozabil na Srbe, ki so ostali na Kosovu in tam »mučeniško izpovedujejo svojo sveto pravoslavno vero in pogumno potrjujejo svoje srbsko ime«. Kosovo je označil kot srbski Jeruzalem.


Hrastove veje so zažigali srbski pravoslavci zažigali pred beograjsko cerkvijo sv. Sava.


»Ljubezen je ključno načelo stvarjenja, zanikanje tega čustva pa vodi v samouničenje. Žal so njene nevidne vezi postale šibke, žrtvovanje bogu in ljubezen med soljudmi pa je postala redkost,« je na pomanjkanje ljubezni ob sobotni polnočnici v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika spomnil ruski patriarh Kiril. Ruski predsednik Vladimir Putin pa se je obreda v čast prazniku miru medtem udeležil v cerkvi Svetega Simona in Ane v Sankt Peterburgu, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Ob prazniku je izpostavil pomembnost tako pravoslavne kot tudi drugih krščanskih cerkva pri ohranjanju miru in spodbujanju dialoga med verskimi in etničnimi skupinami. »Zagotovo so (cerkve) močno pripomogle tudi k okrepitvi visokih moralnih idealov družbe, izobraževanju mlajših generacij in reševanju ključnih družbenih problemov,« je dejal.


Polnočna maša v Moskvi.


S polnočnico so praznik božiča obeležili tudi kopti v Egiptu. Obred, ki ga je vodil vrhovni predstavnik koptske cerkve Tavadros II. v novozgrajeni cerkvi, je potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi, saj so kristjani v minulih letih postali glavna tarča muslimanskih teroristov. Obreda se je med drugim udeležil tudi egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.


Polnočna maša je potekala tudi v cerkvi device Marije v Kairu.


Božič danes poleg Srbov praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Verniki omenjenih cerkva božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejeli novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile. 


Pravoslavni božič praznujejo tudi Palestinci v Gazi.


Srečen božič je pravoslavnim vernikom zaželel tudi vodja rimskokatoliške cerkve papež Frančišek, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. »Naj bo to čudovito praznovanje vir nove duhovne moči in občestva med kristjani,« je iz okna svojih prostorov zaželel papež pred več deset tisoč verniki na Trgu svetega Petra. 


Dobrim željam se je pridružil tudi vodja rimskokatoliške cerkve papež Frančišek.