Saj veste, kako gre tista, v prestolnico povabite prijatelja z Zahoda, ga ob sončnem opoldnevu peljete na obvezno skodelico kave na rečno nabrežje, vmes odzdravite kopici znancev, na koncu pa vas taisti prijatelj vljudno, a začudeno vpraša, kdo v Sloveniji dela, če so vendar vsi na kavi. Kavarniško posedanje ali domače »kofetkanje« je za meščane obvezen del preživljanja prostega časa. Na kavi se družijo, razkažejo in opazujejo, včasih sklenejo celo kakšen posel. Z ljubeznijo si umišljajo bodoča kavna srečanja in vabijo, čeprav vedo, da se nikoli ne bodo zgodila. Vse za skodelico kave, včasih prežgane, s katero so vse prehitro zadovoljni.

Strogo ocenjevanje

Peter Ševič, profesionalni barist, kavo jemlje izredno resno. Verjame v razvoj kulture pitja kave, kjer ni pomembna le dobra družba, temveč tudi odlična kava. Od zrna do skodelice, kot pravi sam, je celoten proces pridelave, transporta in priprave do vrhunskosti premišljen in nadzorovan. Strokovno jo imenujejo speciality coffee, specialiteta. Zrno mora prestati kar nekaj različnih ocen in meritev posebnih mojstrov, le tista, ki od sto zberejo več kot 80 točk, si prislužijo prestižno oznako. Za pridelavo industrijske kave, ta se skriva pod imeni vseh znanih blagovnih znamk, vlada načelo velikih količin in dobička. Pri pridelavi specialitete so pravila igre drugačna, plodovi so obrani ročno, farme manjše, cena pa mnogo višja. 

Pivo ali čaj?

Kavna revolucija se je začela v Skandinaviji in traja dobro desetletje. Seveda po svetu obstajajo kavarne in pražarne z večstoletno tradicijo, a posebnost specialnih sort je v razvoju, napredku in inovacijah. Kot je na primer pijača iz lupine kavne češnje, imenovane cascara. Z okusom, ki spominja na rozine in jagodičevje, videzom, ki je še najbolj podoben čaju, in vonjem, ki ga bo treba še odkriti. Ali kavni nitro cold brew, v katerem kavni ekstrakt, v kombinaciji z nitro potisnim plinom, ki je znan predvsem pivoljubcem, ustvari sladko pijačo, podobno kremastemu pivu. 

Natančen urnik

Kava je pravzaprav sadež, zato se veliko strokovnjakov in ljubiteljev kavnih specialitet ukvarja z vprašanjem, kako v okusu ohraniti čim več sadnih not. Tisti pravi kavoljubci pri prvem požirku zaznajo noto, aromo, regijo, od koder je rastlina, in sorto kave. Ohranjanje prefinjenih sadnih okusov zahteva drugačno praženje, zato imajo v moderni. tudi lastno pražarno, kjer vodijo seznam dobaviteljev z vsega sveta in urnik praženja. Kava zahteva izredno natančno usklajevanje transporta, praženja in strežbe, najboljšo aromo namreč doseže šesti ali sedmi dan po praženju, zato pravi barista tega ozkega časovnega okna ne zamudi. Le tako lahko v skodelici etiopske kave zaznamo jasmin in borovnice ter v gvatemalskih zrnih okus po mlečni čokoladi. Petra navdušujejo ravno hišne mešanice, gurmansko ustvarjanje specifičnih okusov, tudi pri kavah je tako, da skupaj zmorejo več.

Okoli sveta

Poleg espresso bara, kjer strežejo hišne mešanice in posamezne sorte, so prava posebnost naprave, ki jih uporabljajo za ročno pripravo kave. Čeprav imajo naprave, kot so sifon, različne kafetjere in drugi pripomočki za kavno ekstrakcijo že dolgo tradicijo, je njihova uporaba za mnoge neznanka. Prava turška kava, kuhana v vroči mivki? Takoj! Ledena kava, pripravljena s pomočjo topljenega ledu, ki počasi kaplja na pražena zrna ... Ni problema! Bolj divja ko je domišljija obiskovalca, večje bo navdušenje. Je še kaj lepšega kot znova vzljubiti že poznano?

Mrk in kaktusi

Za tako kulturno kavarno se seveda spodobi, da vrhunsko ponudbo zaokroži tudi izbrano opremljen prostor. Bine Likeb, direktor in vodja projekta, je z bratom Juretom sledil konceptu modernizma, racionalistične in funkcionalistične arhitekture Edvarda Ravnikarja ter obnove arhitekturnega biroja Bevk Perović. Čiste linije arhitekture dopolnjujejo naravne oblike prepoznavnih oblikovalskih kosov, kot so leseni stoli Nika Kralja, luč Tilna Sepiča in lesene mizice Luke Ločnika. Demokratično oblikovanje ponekod prekinja sodobna estetika kaktusov, ki v prostor vnašajo kanček humorja.