Proizvodnja plastike naj bi se v prihodnjih 25 letih povečala še za trikrat, ocenjujejo okoljevarstvene organizacije, odpadna plastika pa že onesnažuje pitno vodo, zastruplja vodne živali in povzroča zdravstvene težave. Če se ob tem spomnite le plastičnih vrečk, ki jih tu in tam vidite vrtinčiti se v vetru na kakšnem praznem parkirišču, pomislite še enkrat. Plastika je danes tako globoko zažrta v človeška življenja, da je niti opazimo ne. Vsakič, ko denimo operete najljubšo poliestresko majico, se v vodo sprostijo mikro delci tega materiala, ki na koncu prehranske verige končajo tudi na vašem krožniku. Podobno 'onesnažena' je voda iz plastenke, sploh ker toliko časa stoji na trgovskih policah. Pa plastične rokavice, ki si jih tako pridno nadevate na s kruhom samopostrežnih oddelkih trgovin. In slamice, ki jih zahtevate, ko naročite pijačo v lokalu. Vse te vsakodnevno prispevajo k enormni količini plastike, ki je naš planet nikakor ne zmore predelati.
Problem onesnaženosti s plastiko se tako ne zmanjšuje in ker večina plastike lahko obstane tudi več sto let, si znanstveniki že dlje časa prizadevajo, da bi našli učinkovit prijem za odpravljanje tega problema. Ameriški in britanski znanstveniki so tako pred nekaj dnevi sporočili, da so po naključju ustvarili encim, ki je sposoben razgrajevati plastiko. Odkritje bi bilo lahko revolucionarno pri reševanju problematike vse večje onesnaženosti s plastiko.
A države po vsem svetu bi lahko problem prekomerne uporabe plastike zajezile že v osnovi. V nekaterih evropskih članicah tako že velja prepoved brezplačnih plastičnih vrečk v trgovinah, tudi tistih najtanjših za sadje in zelenjavo. Norveška vodi zgled na področju plastenk, saj svoje državljane spodbuja k recikliranju tako, da ob nakupu pijače v plastenki doplačajo eno krono, ki jo nato kupci dobijo povrnjeno, ko plastenko vrnejo v temu namenjene elektronske zbirne naprave. Se še spominjate, da smo podoben zbirni sistem za steklenice imeli v večjih trgovinah tudi v Sloveniji pred več kot 15 leti? Kam je šla ta pozitivna spodbuda potrošnikov?
Tudi Velika Britanija se pridružuje ekološkemu aktivizmu. Na otoku nameravajo prepovedati prodajo plastičnih slamic, palčk za mešanje napitkov in vatiranih plastičnih palčk za ušesa, napovedali pa so tudi spremembe pri nakupu plastenk. Izračunali so namreč, da Britanci letno zavržejo okoli šokantne 8,5 milijarde plastičnih slamic, ki so, ko končajo v oceanih, še posebej nevarne za morske živali.
Kakšni plastični packi pa smo Slovenci? Podatki državnega statističnega urada sicer kažejo, da je predlani v Sloveniji nastalo 59.000 ton odpadkov iz plastike ali 19 odstotkov manj kot leta 2015. Bolj žalostna pa je številka, ki nakazuje, da je le 24-odsotni delež vseh leta 2016 doma nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov iz plastike bilo recikliranih. Štirje odstotki teh odpadkov so bili sežgani za namen energetske predelave, dva odstotka sta se odložila na odlagališčih, 31 odstotkov se jih je izvozilo, preostalih 39 odstotkov pa je bilo vključenih v druge postopke ravnanja z odpadki. Drage sodržavljanke in sodržavljani, mar ne zmoremo bolje? Začnimo s spremembami že pri sebi. Recimo ne plastičnim vrečkam v trgovinah, nosimo s seboj svojo stekleničko tekočine, izbirajmo oblačila iz naravnih materialov in odklonimo slamico v naslednji pijači.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: