Maja Križnar

Partnerjeva prevara je bila zame budilka

Maja Križnar je povsem vsakdanje dekle, mlada ženska, z vsakdanjimi tegobami. Na ljubezenskem, kariernem, družinskem in družbenem področju, pa še marsikje se ji zatakne. Kakor vsaki. In kakor številne druge je tudi njo doletela boleča izguba v ljubezni, ne le to, izdaja, prevara. Srce kar ni hotelo nehati krvaveti, in kakor da je bolečina ne bi že povsem raztrgala, je izgubila še službo.

Znašla se je na dnu, povsem na dnu. Brez luči na koncu predora, brez jasnega cilja v življenju, a ko se je zazrla vase, je ugotovila, da na startu pravzaprav sploh še ni bila. Zazrla se je vase in ugotovila, da Maje v resnici sploh ne pozna. Začela se je pot ozdravitve, ki je obenem postala nova življenjska dogodivščina, v kateri zdaj na polno uživa vsak dan. Avanturi je ime MičnaCvetlična, s katero Maja, certificirana vaditeljica meditacije in diplomirana agronomka, zdaj tudi drugim pomaga do potrebnega preobrata v življenju in "ponuja recept za ponovni vzlet", kot pravi tudi sama v svoji knjigi Izgubila sem tebe, a našla sem sebe. V njej je strnila svojo pripoved o tem, kako je v osebni krizi uzrla novo priložnost. 


Pravite, da je bila partnerjeva prevara najhujša preizkušnja v vašem življenju, obenem pa je odprla pandorino skrinjico in uperila prst proti vsem drugim šibkim področjem v vašem življenju. Kaj vse ste v tistem prelomnem obdobju začeli odkrivati o sebi?

Prevara takratnega partnerja je bila budilka, ki me je potisnila iz moje cone udobja. V tistem trenutku sem se odločila, da imam dovolj neuspelih razmerij in da enostavno želim spremembo. Nisem vedela, kam me ta odločitev vodi, vedela sem le, da želim spremembo. Začela sem razreševati odnos sama s seboj in tudi z mojo družino. Začela sem odkrivati vzorce, ki so se name prilepili skozi odraščanje. Najprej sem se soočila s strahom pred zapuščenostjo, ki me je posledično vodil v ugajanje in prilagajanje. Odkrila sem tudi predvsem moje »moško« borbeno delovanje, ki pa seveda nima nič skupnega s pravo žensko energijo, ki je temelj za dober odnos s samo seboj, ki ga moramo najprej zgraditi vse ženske. Na svojih plečih sem nezavedno nosila tudi bremena drugih ljudi, in ko sem jih skozi meditacijo vračala, je moje telo postajalo lažje in lažje. Počasi sem začela sprejemati tudi svoje telo in premik v glavi je prinesel odlične rezultate, saj sem začela izgubljati tudi odvečne kilograme.


In to me je postavilo na noge, da sem še bolj intenzivno začela s pisanjem, meditacijo in raziskovanjem svoje notranjosti. Nikomur nisem hotela biti v breme, zato sem sklenila, da se bom slej ko prej spravila ven iz začaranega kroga.

 

Izkazalo se je, kot pravite, da je bila prevara dolgoročno za vas blagoslov, prelomna je bila tudi izguba službe. A s tem se seveda niste mogli takoj tolažiti. Kako težko je doseči miselnost, češ, vse je za nekaj dobro?

Na začetku je bilo kar težko. Pravzaprav sem na vsakem vogalu iskala nekaj, s čimer bi si lahko olajšala mojo pot. Ne glede na to, kaj doživljamo, je naše lastno trpljenje v začetnih trenutkih za nas same največje, četudi se morda naši okolici ne zdi tako. Oči mi je odprla prijateljica s stavkom: »Nisi edina, ki ima težave.« In to me je postavilo na noge, da sem še bolj intenzivno začela s pisanjem, meditacijo in raziskovanjem svoje notranjosti. Nikomur nisem hotela biti v breme, zato sem sklenila, da se bom slej ko prej spravila ven iz začaranega kroga. Zelo kmalu, lahko rečem, da že po nekaj mesecih mojega intenzivnega izobraževanja za učiteljico meditacije, me je delo na sebi začelo zabavati. Še vedno sem jokala, seveda, a počasi sem dojela, da je to šola za vse življenje, da se bom učila, vse dokler ne odidem s tega planeta in zato je bolje zame, da na potovanju začnem uživati. Kako? Tako, da sem še bolj pridno kopala in kopala.


 

Poudarjate, da je najprej treba iskati napake v sebi – za vas bi bilo bolje, pravite, da bi več časa posvetili brskanju po sami sebi kakor po partnerjevem telefonu. Kako nam lahko ljubosumje tako zamegli razum?

Uf, neznansko megljenje je to. Ljubosumje je tako močna oblika nezaupanja vase, ki je ovito v nezavedanje in občutek žrtve. Vse skupaj pa nas vodi v nerazumna dejanja, ki pa vsa izhajajo iz strahu, da bi nas drugi zapustili. Ker ne zaupamo sebi, ne zaupamo nikomur in slednje ima neželene posledice, ki pa jih lahko preprečimo samo z delom na sebi in z nenehnim izobraževanjem. Na ta planet smo prišli po določene izkušnje in seveda nam vse lekcije in dogodki omogočajo njihovo doseganje in preseganje. Samo od nas in od naše pripravljenosti za delo pa je odvisno, ali bomo vse skupaj tudi usvojili.


V odnosu ste vztrajali tudi zaradi varnosti, navideznega udobja. Takšni razlogi so, tako se zdi, kar pogosti – zakaj se tako bojimo samostojnosti, saj smo vendarle odrasli!

Slednje običajno izhaja iz strahu pred zapuščenostjo, ki pa ima lahko svoj izvor v kakšnem dogodku iz otroštva ali pa celo v kakšnem življenju nazaj. Torej, znotraj nas je na nezavedni ravni neki zapis, ki poustvarja strahove, in dokler tega izvora strahu ne odkrijemo in ljubeče spustimo od sebe, se vrtimo v coni udobja in nezaupanju, da nam je lahko bolje tudi v nekem drugem okolju, odnosu, službi …


Ali ste se po prevari še kdaj soočili s partnerjem in z varne časovne oddaljenosti  prevetrili vajin odnos?

Hm, da, srečala sva se še nekajkrat v začetku, a ni bilo posebno globokih pogovorov. Predvsem sva se strinjala, da je za oba bolje, da sva se v danem trenutku razšla, saj se že v času razmerja nisva mogla uskladiti glede najinih želja za prihodnost. In, kot sem napisala tudi v knjigi, kadar želje in pričakovanja obeh partnerjev niso usklajene, skupna pot enostavno ne more delovati v korist nobenega.

Moja naloga je bila stvari predelati predvsem znotraj mene in jih razumeti na globljem nivoju, saj sem šele kasneje ugotovila, da je zrelo partnerstvo velika odgovornost in za dober odnos moramo zgraditi najprej sami sebe, kar pa seveda terja svoj čas in delo.


Angelska meditacija in pisanje občutkov sta sedaj del mene.


Po prevari in izgubi službe je bilo treba začeti znova. Kateri je bil prvi korak?

Spomnim se dneva, ko sem sedela na kavču, v rokah sem držala škatlo robcev, po glavi pa so se mi podila vprašanja: Kaj bom sedaj, kaj si sploh želim od življenja, kaj si sploh želim početi, delati? Tisoč in ena misel, a prišla je tiha želja, da si želim delovati v tej duhovni sferi osebnostne rasti. Seveda mi je moj ego (takrat še nisem čisto dobro vedela, kaj to sploh je) takoj postregel z izgovorom, da za to delo nimam nobenih ustreznih znanj. A takrat sem prvič v življenju ravnala drugače. Rekla sem si, če mi je delo znotraj teh okvirjev namenjeno, bo prišlo tudi ustrezno izobraževanje. In je, nekaj dni za tem, sem na facebooku naletela na čudovit tečaj meditacije s certifikatom za učiteljico meditacije, ki me je poslala na pot odkrivanja same sebe.



Na poti ozdravitve ste torej srečali meditacijo, tehniko zapisovanja občutij … Vse to je zdaj preraslo zgolj sredstvo samopomoči in je postalo vaš življenjski slog? 

Točno tako, angelska meditacija in pisanje občutkov sta sedaj del mene. Občutke pravzaprav pišem že dobrih deset let, saj je bilo to priporočilo mojega prvega duhovnega učitelja. Z delom na sebi sem se srečala že kar zgodaj in že na fakulteti sem nekaj časa zelo pridno izvajala avtogeni trening, ki je bila prva oblika samopomoči, ki sem se je priučila, a sem jo potem za nekaj časa opustila. Meditacija z angeli pa me je prevzela na novo. Ko sem meditaciji dodala še vonje eteričnih olj, so izkušnje postale neopisljive. Noro dober občutek.


Ljubosumje nas vodi v nerazumna dejanja, ki pa vsa izhajajo iz strahu, da bi nas drugi zapustili.


Ali menite, da je meditacija kot oblika sproščanja primerna za vsakogar? 

Resnično jo priporočam, saj nam pomaga doseči boljšo kvaliteto življenja. In še nobeno predznanje ni potrebno, zato izgovor, saj bi, a ne znam meditirati, tukaj ne pije vode. Tudi na spletu lahko najdete ogromno posnetkov vodenih meditacij, ki vas odpeljejo v najbolj skrite kotičke vas samih. Ob tem pa naj še poudarim, da so za doseganje rezultatov pomembni vztrajnost, vera, zaupanje in potrpežljivost. Rezultati pridejo, ko jih nehamo čakati. In ne prestrašite se, če se na neki točki stanje poslabša. To je nujno. Najprej se ustvari kaos, ki potem vodi v očiščenje. Lahko povem v prispodobi zelo umazane ponve, kateri želimo očistiti zažgane, sprijete ostanke hrane. Najprej vse skupaj izgleda dokaj odurno, a ko drgnemo dovolj časa, je dno spet čisto in tudi voda, s katero čistimo, na koncu ostane prosojna.

Spodbujam vas, drage bralke in bralci, lotite se dela na sebi, odkrijte metodo, ki deluje za vas, ni vam treba sprejeti vsega, kar vam rečejo, pomembno je, da najdete tisto, kar vam pomeni olajšanje.

Zapomnite si: delo, ki ga na sebi opraviš danes, je najboljša naložba za tvoj jutri.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE