Bilo je leta 2005, ko smo končno dobili razlago, zakaj smo januarja pretežno slabe volje. Po razlagi psihologov smo namreč v prvem mesecu leta izžeti od prazničnega veseljačenja, ki nam je po večini spraznilo denarnice, januar pa nas običajno nič kaj prizanesljivo postavi na realna tla. Žalostni ponedeljek ali najdepresivnejši dan v letu se imenuje tretji ponedeljek v januarju, utemeljila pa ga je – potovalna agencija Sky Travel, ki naj bi prepričanje izpeljala iz statističnih podatkov in na podlagi teh izpeljala celo matematično formulo! 

Žalostni ponedeljek je tako tudi znanstveno dokazljiv, bi lahko rekli, prek številnih analiz in izračunov pa naj bi ga pred več kot desetletjem opredelil psiholog Cliff Arnal, takrat gostujoči predavatelj na univerzi v Cardiffu. Sky Travel naj bi ga takrat poprosil za podatke, v katerem obdobju v letu ljudje najraje potujejo in kdaj so najbolj razpoloženi za izzive, raziskava pa je obrodila še številne druge sadove. Arnal je tako ugotovil, da smo januarja, največkrat prav na začetku tretjega tedna, najbolj togotni zaradi minusa na bančnem računu, preganja nas slaba vest, ker smo novoletne zaobljube obesili na klin in se znova izneverili sami sebi, mnogi se po praznikih še niso privadili na nov delovni ritem v službi, ne pomaga pa niti vreme, ki je januarja pogosto turobno. »Pa denarnica? Prav ste predvideli - čisto prazna! Že zjutraj sem vedel, da bo težko, ko sem se zbudil pol ure pred budilko. To je vedno grozen znak! Kakšne zaobljube neki, gremo po sendvič ali pa kaj sladkega. Treba se je namreč pocrkljati, da se lažje preživi tretji ponedeljek v mesecu,« nadaljuje Bunderla. 

Foto: Dejan Javornik

»Tretji ponedeljek v januarju označujejo kot najmračnejši dan za naše psihično počutje, ker se na ta dan nakopiči kar nekaj okoliščin, za katere velja, da prinašajo negativen vpliv na naše razpoloženje,« pojasnjuje tudi integrativna psihoterapevtka Alja Fabjan. »Prvič gre za ponedeljek, ki je tako ali tako označen za najbolj stresen in neprijeten dan v tednu. Januarja se dan komaj začne daljšati, torej je za nami dolgo obdobje, ko je bil dan zelo kratek, tema pa na razpoloženje ne vpliva spodbudno. Poleg tega je precej verjetno, da smo v obdobju slabšega vremena s padavinami, smo posledično manj fizično aktivni in več časa preživimo v zaprtih prostorih, kar seveda tudi vpliva na fizično in psihično počutje. Pomanjkanje sonca, ki vpliva na pomanjkanje vitamina D v telesu, namreč poveča možnost za razvoj depresije. Zagotovo pa v sredini januarja ni v pomoč niti manko na bančnem računu, posledica pretirane zapravljivosti med prazniki ali ugotovitev, da so novoletne zaobljube ostale le črke na papirju. Kljub vsemu pa menim, da se na oznako najbolj depresiven dan ne smemo ozirati preveč ali dopustiti, da nam služi kot izgovor za slabo razpoloženje in pasivnost. Vsak od nas ima velik vpliv na to, v kakšnih okoliščinah in razpoloženju preživlja svoje dni, in v kolikor svoje življenje aktivno usmerjamo v pravo smer, je lahko tretji ponedeljek v januarju tudi eden boljših dni v letu.«

Kako lahko torej prebrodimo najtogotnejši dan ali obdobje? Kot preprosto svetuje Arnal – prenehajte jamrati in se osredotočite na tiste plati življenja, ki vas razveseljujejo, veselje si tako zna pričarati tudi Klemen Bunderla: »Moram vam priznati, da sem se pravkar vrnil z dopusta in smučarije in je večina teh zoprniij posledica prvega delovnega dne, ko nisi vajen ne prezgodnjega vstajanja ne delovnega tempa, pa še smučanje ni prav poceni šport. Če pa bi bil splet okoliščin malce drugačen, verjetno ne bi bil tako siten. Kar se zaobljub tiče, mi gre kar dobro oziroma si zadajam že nove. Začenjam z razstrupljanjem jeter, tako da prava depresija šele pride, ha ha!«

Toda vse kaže, da lahko januarska togotnost številne privede do druge skrajnosti – nezadovoljstvo namreč mnoge spodbudi kar v skok čez plot. Tako kažejo podatki spletne strani za zmenkarije Gleeden, prve, ki je namenjena samo vezanim. In kot pravijo, imajo januarja polne roke dela, prava eksplozija povpraševanja pa se zgodi po 9. januarju, ko zasedeni mrzlično iščejo avantur ali celo izhod iz resne zveze – obiskanost spletne strani se takrat namreč poveča za kar 320 odstotkov! Posledice pa se pokažejo marca: po statistiki je namreč tretji mesec v letu dobesedno natrpan z vlogami za ločitev.  »V kolikor se v januarju res poveča število prevar, morda k temu pripomore nezadovoljstvo s trenutnim odnosom,« še oceni Fabjanova. »V decembrskih dneh in med prazniki navadno preživimo več časa z družino in partnerjem, kar poveča tudi zavedanje o tem, da v zvezi nismo najbolj zadovoljni, in možnosti za konflikte. Če jih ne razrešujemo na ustrezen način, so prevare pogosto beg iz odnosa, izogibanje bližini s partnerjem ter razreševanju konfliktov v odnosu na ustrezen in konstruktiven način.«