Kot že mnogi pred njim, tradicijo poslovilnih govorov je leta 1796 pričel prvi predsednik ZDA George Washington, je Obama še zadnjič v svoji funkciji nagovoril ljudstvo. Da je to storil v Chicagu ni naključje, saj je Obama svojo kariero političnega aktivista oziroma organizatorja skupnosti, zaradi katere se je leta 2009 vpisal v zgodovino kot prvi temnopolti predsednik države, pričel prav tam.

Množica poslušalcev mu sprva skoraj ni pustila do besede, toliko aplavzov in vzklikov je bilo slišati. Obama se je pošalil, da je resnično odhajajoči predsednik, ko pa ne zmore niti več utišati ljudstva. Občinstvo se je nasmejalo in ljubeče vpijalo vse prihodnje besede.



Pričel je s spomini na svoje začetke v Chicagu in iz njih povzel, kako pomembno je, da se v politiko vključujejo navadni ljudje: »Naša ustava je čudovito darilo naših prednikov. A konec koncev samo zvitek pergamenta. Sama po sebi nima moči. Mi, ljudje ji dajemo moč. Mi, ljudje ji dajemo pomen. Z našo udeležbo in odločitvami, ki jih sprejemamo.«

V govoru je med drugim dejal, da je demokracija težko in včasih tudi krvavo opravilo, velikokrat pa se zdi, kot da se za vsaka dva koraka naprej stopi en korak nazaj. Točno tako se trenutno počuti več kot polovica Američanov, ki jih bo namesto umirjenega, premišljenega in zadržanega predsednika brez sence škandala naslednja štiri leta vodil Donald Trump.

Množica je kričala »še štiri leta!, še štiri leta!«, Obama pa ji je odvrnil, da ne more, vendar je zagotovil, da gre Amerika na daljši rok vedno naprej. Ameriški predsednik ima lahko le dva štiriletna mandata.



Podpornikom in vsem drugim malce bolj skeptičnim je zagotovil, da je Amerika danes boljša in trdnejša kot pred osmimi leti, čeprav križi in težave obstajajo še naprej. Recesije ni več, zaposlovanje raste, plače tudi, avtomobilska industrija cveti, normalizirajo se odnosi s Kubo, z Iranom je bil dosežen jedrski sporazum, Osama bin Laden je mrtev, homoseksualci imajo pravico do poroke, 20 milijonov Američanov pa ima dostop do zdravstva.

Pridobitve zadnjih let so v očeh republikancev vse prej kot to, in velika verjetnost je, da se jih bo skušal na svoj način dotakniti naslednik Trump. Glede zdravstvene reforme, ki jo nameravajo republikanci odpraviti, je zato Obama dejal, da nima nič proti, če najdejo kaj boljšega. Prav tako republikanci ne verjamejo v podnebne spremembe, zato jih je Obama, ki meni, da pretvarjanje, da problem ne obstaja, ne bo prineslo rešitve, pozval k ohranitvi napredka in nadaljevanju dela na tem področju.

Čeprav je po besedah Obame Amerika danes na boljšem, pa se rasne napetosti nadaljujejo, za predsednika pa je velik problem zapiranje ljudi v svoje lastne mehurčke. Mediji vse bolj služijo določenim okusom, strankarske delitve se večajo, velike so tudi gospodarske razlike. Državljanom je ob slovesu zato priporočil, naj nehajo govoriti drug mimo drugega in se bolj poslušajo. 



Seveda ni manjkalo solz. Tako v občinstvu, kot na odru. Obamo so prevzela čustva že ob omembi družine, zajokal pa je, ko je spregovoril o sodelavcu in podpredsedniku Joel Bidnu. »Bil si moja prva in najboljša izbira, ne le, ker si odlično opravljal delo, ampak, ker si mi postal kot brat. Soprogi Michelle je povedal, da ni bila le žena in mati njegovih otrok, ampak najboljša prijateljica. »Iz Bele hiše si naredila prostor za vse in zaradi tvojega vzora si novi rodovi postavljajo višja obzorja,« je dejal Obama in hčerki Malio in Sasho pohvalil, da sta v zadnjih osmih letih zrasli v izjemni mladi ženski, pametni in lepi, prijazni, premišljeni in polni strasti. »Od vseh stvari, ki sem jih dosegel v življenju, sem najbolj ponosen, da sem vajin oče,« je dejal. Zahvalil se je, da mu je bilo predsednikovanje v ogromno čast, in da se njegova pot ne konča tukaj. »Do konca svojih dni bom z vami kot sodržavljan. Prosim, ne verujte v moje sposobnosti, da ustvarim spremembo, verujte vase,« je množici položil na srce in zaključil s priljubljenimi besedami: »Uspelo nam je. Uspelo nam bo!« 



Američani bodo danes svoje slišali še od novoizvoljenega Donalda Trumpa, ki bo predsedniški stolček uradno zasedel 20. januarja. Čeprav bi se moral z novinarji sestati že kmalu po volilni zmagi, pa je napovedano decembrsko konferenco odpovedal in nadaljeval komunikacijo s svetom preko priljubljenih tvitov. Izogibanja bo danes končno konec, nedvomno pa Trumpa čaka veliko težkih vprašanj, od odnosa do ameriških obveščevalcev, ki so ugotovili, da je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal dejavnosti v prid njegove zmage na volitvah, do tega ali bo izpolnil obljubo o gradnji zidu na meji z Mehiko.