Gotovo se vsak izmed nas prepozna v zgornjem zapisu. Če po telefonu ne brskate pogosto, pa ste z njim v avtomobilu rokovali zagotovo vsaj enkrat. Še nikdar v zgodovini človeštva nismo bili tako zatopljeni v male zaslone kot danes, odzivnost pa se nam, kakopak, zdi zdaleč najbolj pomembna. Če ne gre za komunikacijo, morda sledite navodilom zemljevida, telefoni so namreč med vožnjo v veliki meri že nadomestili navigacijske naprave. A na cilj ne boste prispeli nič hitreje, ko vam tehnologija odvrne pozornost, do te mere, da se zgodi nesreča. Ne glede na to, kako spretni vozniki se zdite sami sebi, in ste prepričani, da z lahkoto manevrirate pet zaposlitev hkrati, pa ste v prometu udeleženi še s širšim krogom ljudi. Vi morda za silo spremljate predpise, medtem ko tapkate sem in tja. Pa boste znali hitro odreagirati, da se izognete nesreče, ki bi jo utegnil povzročiti nekdo drug. 

Več usodnih posledic

Na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani so o problemu uporabe telefonov v prometu in še mnogih drugih težavah spregovorili Igor Velov, direktor Javne agencije za varnost prometa RS (AVP), Ivan Kapun, šef prometne policije na Generalni policijski upravi, Urlich Zorn iz Darsa, Lilijana Herga iz Direkcije RS za infrastrukturo ter prometni psiholog Marko Polič. Čeprav je število lažje in hudo telesno poškodovanih na cestah v letu 2016 bilo manjše, kot leto prej, pa je bila verjetnost usodnih posledic veliko večja. Velov je zato opozoril, da s takšno statistiko nikakor ne smemo biti zadovoljni in povedal, da bo tudi letos AVP v sodelovanju z drugimi službami nadaljevala z vrsto aktivnosti, ki spodbujajo k večji prometni varnosti.



Prva glavna akcija letošnjega leta bo namenjena pametni tehnologiji. Z jasnim sloganom Ne uporabljaj telefona med vožnjo se bo pričela že v ponedeljek, potekala pa vse do zadnje nedelje v januarju. V tem času bo večje število policistov spremljalo prekrškarje, telefonsko rokovanje med vožnjo pa vam bo lahko prineslo globo v višini 120 evrov. Velov je ob tem opozoril, da se jim kazen zdi prenizka za tako hud prekršek. »Ministrstvu za infrastrukturo smo predlagali, naj omenjen prekršek omeji kot hujši prekršek in naj se poleg globe voznikom prisodi tudi pet kazenskih točk,« je povedal in dodal da so pristojnim ministrstvom predlagali tudi možnost, da se policiji ob preiskavi prometnih nesreč omogoči dostop do podatkov, ali je bil v času nesreče uporabljen tudi telefon.

Bodite dober zgled

A zgolj poostren nadzor ne bo prinesel korenitih sprememb, je prepričan psiholog Polič. »Čaka nas veliko dela, ne samo s krpanjem lukenj na cestah, ampak predvsem pri vzgoji ljudi, vse od otroštva dalje,« je poudaril in dodal, je agresivna in neuvidevna vožnja pravzaprav posledica našega življenja. Otroci se nestrpnosti učijo pri starejših, zato so še bolj kot denarne kazni v vzgajanju odgovornih voznikov odločilni dobri zgledi. Za kar 90 odstotkov nesreč in njihovih posledic na cestah je namreč odgovoren človek, kar tehnična sredstva za izvajanje omejitev in zmanjšanje tveganja za prometne nesreče, ne bodo spremenila. Vse je v glavah in te glave lahko na cesti prehitro izgubimo. Tako metaforično, kot resnično.