A zaradi projektov za trajnostno oživitev zapostavljenih območij lahko obiskovalci spet odkrivajo preteklost. Med 21 takšnimi turističnimi okolji, ki so daleč od tega, da bi bila razvpita, vendar se ponašajo z naslovom evropska destinacija odličnosti 2011, so Idrija, avstrijsko mesto Gmünd in hrvaška pristava Višnjica. Gremo! 


Gmünd – mesto umetnikov 

Imenujte ga Gmünd ali po naše Sovodenj, obakrat je lično srednjeveško mesto, ugnezdeno ob rob narodnih parkov Visoke Ture – največje zavarovano območje v Alpah – in Nockberge, ob stičišču rek Lieser in Malta. Ne le zaradi značilnega koroškega gostoljubja, vsak, ki ga korak zanese sem, ujame kaj za svojo dušo; bodisi uživa v spokojnosti narave bodisi občuduje zavzetost meščanov pri ohranjanju in oživljanju zgodovinskih arhitekturnih objektov obzidnega mesta. Na ogled je vse. Od leta 1992 je mesto kulture in umetnosti zgleden primer, kako živahno dogajanje poganja in narekuje utrip, denimo, petnajst stavb in vrtov je preurejenih v umetniška razstavišča. Edinstveno okolje bo navdušilo tudi sprehajalce in pohodnike. Panoramska cesta pelje do najvišje ležečega akumulacijskega jezera v Avstriji Kölnbrein, navdušence nad pločevinastimi legendami bo koroški Gmünd pritegnil z zasebnim muzejem avtomobilov porsche. Prvi je bil domišljen in izdelan prav tu. 


PREBERITE TUDI: Morda jutri pobegnete med zmaje in kozoroge?


Idrija – v zemljo zakopan muzej 

S petstoletno zgodovino rudnika živega srebra je Idrija, ta v ozki dolini skriti dragulj, uvrščena tudi v elitno druščino svetovne dediščine Unesca. Obisk drugega največjega tovrstnega rudnika na svetu je svojevrstno doživetje. Vhod v Antonijev rov vodi skozi imenitno poslopje, imenovano Šelštev. Na številnih stranskih poteh pod zemljo je mogoče najti dele s cinabaritno rudo in kapljicami živega srebra ter začutiti, kakšno je bilo življenje v zlatih časih pridobivanja živega srebra. Očarljivo podeželsko mesto slovi tudi po več kot tristoletni tradiciji klekljanja, prek 130 let neprekinjenega delovanja čipkarske šole pa zagotavlja, da prekrasna čipka ne bo potonila v pozabo. Nihče, ki ga vedno znova navduši umetnost sukanja niti, ne zamudi Festivala idrijske čipke; vsakič na začetku poletja. Idrijčanke se hvalijo tudi z žlikrofi, knapovsko specialiteto s krompirjevim nadevom. 


PREBERITE TUDI: Zanimive razstave pri sosedih!


Pristava Višnjica – biser Slavonije 

Do leta 2005 je bila pristava bolj kot ne zapuščena, zgodovinski viri navajajo, da se prvič omenja v sredini 19. stoletja. V obdobju razcveta prostranega kmetijskega zemljišča, namenjenega vzreji in paši živine, sta na imetju gospodarili dve družini – nemška Schaumburg-Lippe je znana, da je v Slatini začela proizvodnjo penine na hrvaških tleh. Zaradi popolnoma obnovljenega posestva – bivati je mogoče v turističnih sobah ali prisrčnih podeželskih kočah, urejenih po starem – kobilarne s 70 konji, obdane z valujočimi žitnimi polji, gozdovi lipovcev, kostanjev in javorjev (tu se vzgaja tudi jelene lopatarje – damjake, muflone in zdravilne rastline) na tem slabo poznanem območju podeželski turizem kar cveti. Edinstvena dediščina Slavonije in tega dela Evrope nosi skrivnosti, ki vabijo k odkrivanju. V pokušino: ste vedeli, zakaj domačini ne kosijo kopriv? Košute prav tam skotijo mladiča, ki je v zelenju zaščiten in skrit, koprive pa so znane tudi kot naravni antiseptik.