»Največji problem je pri starejših,« opozarja sogovornica. »Sama sem telesno aktivna vsak dan. Čez leto vodim vadbo za starejše šest ur tedensko, dvakrat na teden obiskujem tajči, ob nedeljah hodim v hribe in občasno tečem. Prodala sem avto in se vozim s kolesom. Stara sem 67 let. Kar nekaj mojih vrstnic pravi, da ne marajo aerobne vadbe, ker se jim pokvari frizura. Druge tožijo o bolečinah, kar je normalno na začetku, dokler se telo ne navadi na vadbo. Tu je pomembna postopnost in raznolikost vadbe, ki je varnejša ob fizioterapevtu.«

Nekaj več upanja je za mlajše generacije, ki se gibajo vsaj zaradi želje po privlačnem telesu, ugotavlja: »Zelo moderno je, da postaneš vaditeljica pilatesa, pa učiteljica joge in drugih sodobnih vadb ne glede na predhodno medicinsko znanje. Toda njihovo znanje anatomije in fiziologije telesa je zelo revno.« Zanimivo, raziskave obenem kažejo, da se zdravstveni delavci v primerjavi z ostalo populacijo premalo zavedajo pomena gibanja, so v slabši telesni pripravljenosti in njihov indeks telesne mase je višji. »Pri tem vodijo medicinske sestre, katerih delo je stresno in življenjski standard mogoče prenizek, da bi si lahko privoščile zdravo prehrano in vodeno vadbo,« ugotavlja Starčeva.



Slovenski fizioterapevti ostajajo doma

Svetovni dan fizioterapije obeležujemo od leta 1996. Prav 8. Septembra 1951 je enajst držav (Kanada, USA, Nova Zelandija, Norveška, Danska, Zahodna Nemčija, Švedska, Avsralija, Republika Južna Afrika, Finska in Velika Britanija) dalo pobudo za ustanovitev Svetovne zveza fizioterapevtov – WCPT (World Confederation for Physical Therapists). »Njihova glavna želja je bila delovati v smeri mednarodne enotnosti in solidarnosti ter s ciljem zagotoviti prebivalcem kakovostno in dostopno fizioterapijo v globalnem smislu,« pojasnjuje sogovornica. WCPT danes združuje okoli 115 držav sveta in prek 350.000 fizioterapevtov. »Čeprav je bilo Strokovno združenje fizioterapevtov ustanovljeno že leta 1954, je polnopravno članstvo v WCPT pridobilo šele leta 1995,« nadaljuje Starčeva. »Pred tem je moralo izpolniti dva osnovna kriterija za članstvo, najmanj triletno visokošolsko izobraževanje na področju fizioterapije in delovanje v smislu samostojne organizacije. Fizioterapevti spadamo v tretjo največjo migracijsko poklicno skupino med zdravstvenimi poklici v EU, takoj za medicinskimi sestrami in zdravniki. Dve leti je že v veljavi e-profesionalna karta, ki omogoča pretok fizioterapevtov na osnovi elektronske prijave. Slovenski fizioterapevti je ne izkoriščajo, se držijo bolj doma.«

Po podatkih NIJZ je bilo maja letos v Sloveniji aktivnih 1335 fizioterapevtov. Zaposleni so na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, primarni, sekundarni in terciarni. Večina jih dela v javnih zdravstvenih ustanovah, vedno več je tudi zasebnikov. »Področje fizioterapevtske dejavnosti je dinamično in odzivno za zdravstvene potrebe pacienta/uporabnika ter družbe,« pove sogovornica in poudarja, da sprotno sledenje novemu znanju in tehnološkemu napredku omogoča, da so cilji fizioterapevtske dejavnosti podprti z najnovejšimi znanstvenimi dokazi in usklajeni s trenutnimi potrebami zdravstva.



Nepogrešljiva na vseh področjih

»Fizioterapija je nepogrešljiva na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti in skrbi za blagostanje vsega prebivalstva. Žal njeno dejavnost premalo poznajo ljudje na splošno, vključujoč tudi zdravstvene delavce in politike,« poudarja Starčeva. »Fizioterapija se ukvarja z opredeljevanjem in izboljševanjem kakovosti posameznikovega življenja in njegove zmožnosti za gibanje na področjih promocije zdravja, preventive, zdravljenja, habilitacije in rehabilitacije. To obsega telesno, duševno, socialno in duhovno blagostanje. Fizioterapija vključuje sodelovanje med fizioterapevtom, pacienti/uporabniki, drugimi zdravstvenimi strokovnjaki, negovalnim osebjem, družinami in skupnostjo. V tem procesu se postavijo cilji fizioterapije glede na fizioterapevtsko oceno, znanje in spretnosti, ki so posebni za področje fizioterapije. Namen fizioterapije je razvijati, vzdrževati ali ponovno vzpostaviti optimalno gibanje in funkcijske sposobnosti pri posameznikih in vsem prebivalstvu v vseh življenjskih obdobjih. Fizioterapija obsega postopke, pri katerih sta gibanje in funkcijska sposobnost posameznika obravnavana glede na okoliščine, kot so staranje, poškodbe, bolezni, okvare,  zdravstveno stanje ali okoljski dejavniki. Funkcijsko gibanje je bistvo pomena biti zdrav.«



Fizioterapevti imajo največ dela na področju rehabilitacije po poškodbah in dolgotrajne rehabilitacije, denimo po možganski kapi. S staranjem prebivalstva se bo potreba po fizioterapiji še povečevala, toda predsednica Združenja fizioterapevtov Slovenije dvomi, da bo država temu področju namenila zadostna sredstva in pozornost: »Znan je rek: Operacija uspela, bolnik umrl. To se bo dogajalo, če bo Ministrstvo za zdravje vlagalo denar v povečevanje števila ortopedskih operacij in ne tudi v fizioterapijo. Po vstavitvi umetnega kolčnega ali kolenskega sklepa je nujna takojšnja rehabilitacija strokovnjaka. Če bolnik po operaciji samo miruje, lahko dobi pljučnico ali embolijo in izid je pogosto za starejše smrten.« Spoštovanja do fizioterapije pogosto ne izkazujejo niti profesionalni športni klub – maserji so pač cenejši, ti se pogosto kar sami preimenujejo v fizioterapevte, ugotavlja Starčeva: »Zloraba naziva je v Sloveniji zelo pogosta. Še slabše je med ljubiteljskimi športnimi organizacijami. Fizioterapevta si privoščijo ob tekmah, kar je premalo, saj bi bilo dobro, da fizioterapevt športnika pozna, ker mu le tako lahko bolje pomaga.«

Gibanje od zgodnjega otroštva

Letošnja rdeča nit svetovnega dneva je Telesna dejavnost za vse življenje. To je tudi v skladu Globalnega akcijskega načrta za telesno dejavnost 2018-2030, ki kot glavni cilj navaja povečati število dejavnih ljudi za sto milijonov. WCPT navaja tudi ključno vlogo fizioterapevtov pri preprečevanju in obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni, slovenska Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 pa navaja strateške cilje, pri katerih bi morali aktivno sodelovati fizioterapevti: zmanjšati delež prebivalcev s čezmerno telesno maso in debelih, zmanjšati delež prebivalcev, ki so telesno nedejavni in zmanjšati delež podhranjenih in funkcionalno manj zmožnih starejših ter bolnikov. »V ta namen bodo fizioterapevti po vsej Sloveniji odprli svoja vrata prebivalcem, organizirali razne zdravstveno-vzgojne delavnice, aktivne odmore, pohode na bližnje hribe in ocenjevali telesno pripravljenost posameznikov.  Ker še veliko ljudi ne pozna dela in kompetenc fizioterapevtov, bomo delili zloženko Opis poklica,« k dejavnostim o svetovnem dnevu vabi sogovornica.



In ker je seveda bolje preprečiti kakor zdraviti, nam predsednica Združenja fizioterapevtov Slovenije še svetuje: »Gibalne navade se pridobijo v zgodnjem otroštvu, v družini in osnovni šoli. Tega se zavedamo fizioterapevti in pričnemo z vodeno vadbo že v nosečnosti, ko so ženske najbolj dojemljive za spremembo življenjskega sloga. Več državnega denarja bi morali nameniti športni vzgoji v prvih razredih osnovne šole, kjer vadbo vodi kar razredni učitelj, ki verjetno ni strokovno usposobljen za vodenje telesne vadbe. Ukvarjanje s športom samo ob koncu tedna povečuje število športnih poškodb. Pravilno je biti aktiven vsak dan, zmerno. Priporočljivo je vsakih 20 minut vstati in se pretegniti če je delo pretežno vezano na računalnik. Ne uporabljamo dvigala. V službo hodimo peš ali s kolesom, vsak dan izvajamo vaje za gibljivost sklepov in moč mišic. Za to ni treba hoditi v fitnes, vaje z lastno težo telesa zadostujejo. Pomembno je, da jih izvajamo redno in da nam jih pokaže strokovnjak na osnovi naše kondicije. Ukvarjamo se s sezonskimi športi. Slovenija je za to idealna, poleti plavamo in planinarimo, pozimi smučamo, tečemo na smučeh, drsamo, sankamo. Jeseni in pomladi več tečemo ali hodimo – samo premikajmo se za vsako ceno!«