Kako je mogoče, da skoraj vsakega tretjega človeka na severni polobli spomladi namesto navala energije grabi utrujenost?

Obstaja več razlag, zakaj se pojavi spomladanska utrujenost. Ena od njih pojasnjuje, da so v nastanek vpletene hormonske spremembe. Čez zimo je svetlobe manj, zato naj bi se zmanjšale zaloge serotonina, t. i. hormona sreče, saj je njegova proizvodnja odvisna od dnevne svetlobe. Tema pa spodbuja tvorbo t. i. hormona noči, melatonina. Ta povzroča zaspanost. Spomladi se v okolju dvignejo temperature, krvne žile se razširijo, kar lahko vpliva na krvni tlak, da se nekoliko zniža. Omeniti velja prevelika pričakovanja: spomladi si že na začetku želimo več, kot nam dopuščata kondicija in od zime zaspano, izčrpano telo. Ne pozabimo, da je zima obdobje, ko je ves čas divjala vojna z virusi in bakterijami, ki so nas počasi, a zanesljivo oslabili. Nekako ni logično, da prav spomladi, ko je več energije, sončne svetlobe, brstenja, cvetenja, ko se ves živalski in rastlinski svet prebujata, človeško vrsto pesti spomladanska utrujenost. Sprememba klimatskih in cirkadianih ritmov pa spomladi za človeško vrsto lahko pomeni tudi stresno obdobje.


Koliko k temu, da nas ujame utrujenost, pripomorejo slabe zimske razvade?

Čez zimo je hrana revnejša z vitamini. Tudi naše telo tvori manj vitamina D, saj smo manj časa izpostavljeni sončni svetlobi. Med slabe zimske razvade pogosto sodijo povečanje telesne teže v mesecih, ko jemo energetsko bogatejšo hrano in se manj gibljemo. Za to radi krivimo praznike ali jedi na žlico. Manj se gibamo v naravi in na svežem zraku, za izgovor si radi poiščemo krivca – slabo, mrzlo vreme in krajši dan z manj dnevne svetlobe.



Ali lahko zamenjujemo izčrpanost in brezvoljnost z depresijo? In kdaj je dobro, da vendar obiščemo zdravnika?

Pri depresiji se pojavijo še dodatni simptomi, kot so brezvoljnost, pesimizem, motnje koncentracije in spomina, motnje spanja, motnje hranjenja, izguba zanimanja tudi za stvari, ki smo jih radi počeli, denimo hobijev, izogibanje socialnim stikom, nespečnost, depresivno razpoloženje. Tedaj je vsekakor priporočljivo obiskati zdravnika.


Kaj pomaga napolniti baterije?

Baterije lahko napolnimo z zdravo, vitamini polno prehrano, bogato zlasti z vitaminoma C in D. Vse oblike gibanja, še posebno na svežem zraku in sončni svetlobi, dvignejo energijo. Dovolj tekočine in osvežujoče tuširanje poživita krvni obtok. Poslušajmo svoje telo in ga ne ženimo prek mej zmogljivosti. Vadbo stopnjujmo počasi, spanec naj bo kakovosten in dovolj dolg. Pomagata lahko jutranje poležavanje in popoldanski počitek, vendar le za pol ure na dan, več ne, da ni zvečer težav z nočnim spancem.



K obnovi moči in boljši volji torej prispeva gibanje na svežem zraku, na soncu? 

Sonce je vir energije, potrebno tudi za tvorbo vitamina D in serotonina. Pomladansko sonce je prijetno za gibanje na prostem, izkoristimo ga do zadnjega žarka. Poletno je močnejše, takrat je treba upoštevati tudi zaščitne ukrepe.


Nasvet iz prve roke je vreden posnemanja, zato: kaj vi sami storite, da vas spomladanska utrujenost ne obvladuje preveč?

Veliko laže je svetovati kot to resnično narediti. Sama sem spomladi bolj medla in na nizkih obratih. Vendar rajši poiščimo rešitve, namesto da bi tarnali nad problemi. Nobena zima ne traja večno. Povabimo pomlad v svoj dom. Na mizi si lahko pričaramo čudovito barvit šopek rož, na vrtu uživajmo v petju ptic in vonju cvetočih rož. Pustimo sončnim žarkom, da božajo našo kožo in polnijo naše baterije. Pomlad je čas za gibanje v naravi, za druženje na svežem zraku. S kolesom se lahko zapeljemo tja, kamor nas noge težko ponesejo peš. V Sloveniji nihče ne more imeti izgovora, saj je možnosti za rekreacijo po dolinah, gričih in na višinah neskončno.