Na čelo Talkeetne ga je pripeljalo srečno naključje: bilo je leta 1997., ko je kar primanjkovalo kandidatov za ugledni položaj, in če ni bilo na voljo ljudi, le zakaj ne bi mogel s svojo preudarnostjo malce pomodrovati maček, so pomislili njegovi domači in ga prijavili na volitve. Kjer je prepričljivo zmagal in vse do smrti je užival velikansko priljubljenost. V prvem letu županovanja je bil njegov delavnik dobesedno natrpan zaradi obiskov občanov, ki so k njemu prihajali z uradnimi prošnjami, in radovednih turistov, ki so se hoteli na lastne oči prepričati, da Talkeetno dejansko vodi – maček.



In seveda, kakor vsakega politika na vidnem položaju se je tudi Stubbs kdaj moral spopadati s kritikami. Tudi nasiljem, žal: leta 2013 je obležal v bolnišnici zaradi napada psa, verjetno ljubosumnega na mačkov položaj. Stubbs je po nekaj mesecih okreval, pozabil na hude poškodbe in nadaljeval svoje poslanstvo, zadnji dve leti pa mu je zdravje vidno opešalo. Bolniške odsotnosti so se vrstile druga za drugo in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo prikupni Stubbs, ki se je vedno trmasto bojeval za pravico, moral posloviti od svojih občanov. No, roko na srce, tudi maček ni bil ravno brez masla na glavi: nekoč naj bi se skozi jašek neke restavracije pritihotapil v kuhinjo in skočil v fritezo, ki je bila k sreči takrat hladna in izklopljena, nekoč pa naj bi si zaželel potepa, zato je prisedel na smetarski tovornjak.



Pred dnevi je naporno politično življenje dokončno terjalo svoj davek, med občani pa se že šušlja, kdo bi lahko na stolčku nasledil Stubbsa: morda bo to Denali, sorodnik pokojnega župana, ki ima politiko pač v krvi.