MOJA MAMA JE UMRLA

Moja mami je zanosila s katoliškim duhovnikom ter se odločila, da spreobrne papeža, Rim in ves svet – odpravi celibat in povzdigne grešno Evo. Ni mi smelo biti več ime Savina, tako me je poimenoval moj pravi oče. Dala mi je novo ime, Janina. Zdaj mi je tudi v redovalnici pisalo, da sem Janina.

Prepovedano mi je bilo praznovati rojstni dan, novo leto, biti maškara, če sem skrivaj jedla kruh in bila ujeta – sem bila tepena s kuhalnico.

Medtem ko je mami vse dneve molila in jokala, sem skrbela zanjo, vsak dan kuhala (makrobiotično hrano), hodila v šolo ter popoldne prodajala tofu na njeni stojnici pod tekočimi stopnicami Maximarketa.

Zvečer in zjutraj sva se dobili v Frančiškanski cerkvi v centru Ljubljane, na maši in spovedi. Ko sem hodila peš proti cerkvi, sem ves čas razmišljala, kakšen greh sem naredila, da ja ne bom tiho, ko me bo pater Silvan vprašal po njih …

Rodila je, njen duhovnik je izstopil iz Cerkve – in življenje bi moralo postati raj, a se je spremenilo v pekel. Tako kot sva nabirali krste, je zdaj nabirala poroke – treba bi se bilo poročiti v vseh verah, ki obstajajo, da bo poroka res večna in srečna.

Enkrat sem prišla iz šole, ko me je pri vratih pričakala gospa, ki nam je pomagala likati. Bila je bleda in tresla se je. Ni mi dovolila, da vstopim. Ko sem jo vprašala, zakaj, se je začela jokati. Povedala mi je, da je moja mami umrla.

Umrla?

Znova sem jo vprašala, kaj se je zgodilo, v solzah mi je razložila, da je moja mami umrla, da je njeno telo v Kristusovih rokah. Odrinila sem jo in stekla v stanovanje.

V kotu v jedilnici je na stolu sedela moja mami.

Z najbolj mirnim glasom mi je povedala, da ona ni moja mama, da je moja mama umrla in da je pred mano nova, sveta ženska. Dala si je tudi novo ime.

(Ne spomnim se točno, katero, ker ga je že petkrat spremenila. Vedno se moram ustaviti in premisliti, kako je zdaj ime moji mami, ko me na kakšnem uradu kdo to vpraša.)

Svoji družini, mojemu očetu in svojemu bivšemu prijatelju je takrat celo poslala telegram o svoji smrti. Osmrtnico je objavila tudi v časopisu. Prijatelj je prišel izreč sožalje ter se od šoka sesedel na tla, ko mu je odprla vrata ona, ki naj bi bila mrtva.

Kasneje se je izkazalo, da je bil razlog za njeno »smrt« njen mož. Povedal ji je, da ima dovolj igranja božje družine. Bili smo misijonarji, od Slovenije do Švedske smo oznanjali Kristusa in se smehljali od ene binkoštne cerkve do druge baptistične. Zdaj je imel dovolj. In ves čas se je pretvarjal.

(Se nadaljuje). 


Pretekli zapis najdete tukaj. Zgodbo pa lahko nadaljujete tako.