Vstanite! In to tudi med delovnim časom, že vrsto let opozarjajo številni strokovnjaki. Sedenje za računalnikom ne le nevarno načenja zdravje, ampak tudi redi, zato bi morali vsi, ki denarja ne služijo z gibanjem ali med njim, med delom stati. Pa to drži?

Če se vam zdi zamisel trapasta, vas bo morda prepričal podatek, da je svoje mojstrovine stoje spisal tudi veliki Ernest Hemingway, ki je v pismu 1950. slovito izjavil, da pisanje in potovanje širita zadnjico, če že ne širita uma, zato da rad piše stoje. Ko sedimo, je namreč naš krvni obtok neprimerno oviran, če pa zadnjico odlepimo od podlage, bo naše telo, predvsem presnova, nenehno v pogonu. Odpoved stolom je tako skorajda nujna, svarijo strokovnjaki, kajti ne sedimo le v pisarni, povsem neaktivni smo tudi na poti domov, saj sedimo v avtomobilu, doma pa se po večerji, ki jo seveda opravijo sede, zavalijo na kavč, pozneje pa v posteljo na – zasluženi počitek.



Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, zato ga s prepogostim sedenjem preprosto zlorabljamo in ogrožamo za nastanek debelosti in povezanih bolezni, predvsem sladkorne, ki je v nevarnem porastu tudi med najmlajšimi; nekateri podatki kažejo, da naj bi bilo pretirano sedenje skoraj tako nevarno kakor kajenje! Visoka pisalna miza je ena od tistih preprostih rešitev, ki lahko prinese izjemne spremembe, pravzaprav ključne za ohranjanje zdravja.

Najnovejše raziskave pa so fenomen stoječega pisarniškega dela še takole razjasnile: s tem ko stojimo med delovnim časom, sicer ne bomo občutno shujšali, saj naj bi tako odpravili manj kot sto kalorij v šestih urah. A kljub skromni številki je treba upoštevati, da je stoječi delovni slog le delček zapletenega mozaika: kdor med delovnim časom stoji, se najverjetneje redno in intenzivno giba tudi v prostem času, torej je na zanesljivi poti do dobrega zdravja in počutja.