Vsakega človeka vsaj enkrat v življenju muči glavobol. Zakaj nas boli glava?

Vzroki za glavobol so številni, okvirno jih razdelimo na primarne – tiste, ki imajo vzrok v možganskem tkivu, v živcih ali v žilju glave, v vratni hrbtenici ali v vratnih mišicah – in v sekundarne, pri katerih različne bolezni ali njihovi simptomi sprožijo glavobol. 

Vsakodnevno zavedanje stresa in zavestno sproščanje, psihiatri to imenujejo predelava stresa, so edino učinkovito orožje proti glavobolom, ki so z njim povezani. 

Običajno občutimo topo bolečino s stalnim pritiskom nekje v glavi. Glavoboli tenzijskega tipa so najpogostejši, kajne? 

Tenzijski (napetostni) glavobol sodi med primarne glavobole, kot denimo migrena in glavobol v rafalih. Strokovnjaki klinike Mayo štejejo med primarne tudi glavobole, ki bi lahko bili sicer povezani s kakimi drugimi boleznimi, npr. glavobol ob kašlju, med spolnim odnosom, med telesno aktivnostjo in kronični vsakodnevni glavobol. Primarne glavobole lahko izzove določena pijača (npr. rdeče vino), hrana (nitrati v predhodno pripravljeni hrani, npr. v pločevinkah), spremembe kvalitete ali vzorca spanja, slaba drža, izpuščani obroki hrane in stres.



Sekundarni glavoboli so razvrščeni glede na vzrok.

Sekundarni glavoboli imajo najrazličnejše in številne vzroke, ki jih je na kratko težko našteti v celoti: od vnetja sinusov, poškodb ali vnetja vratnih žil, različnih prirojenih ali pridobljenih deformacij žil, dehidracije, pretresa možganov in drugih poškodb glave ter vratu, dehidracije, do težav z zobovjem, tako imenovanega mačka, povezanega s pitjem alkohola, zvišanega sistemskega tlaka in tistega v očeh (t.i. glavkom), vnetja možganovine in možganskih ovojnic (meningitisa), možganske kapi, do možganskih parazitoz (npr. toksoplazmoza), glavobola zaradi jemanja zdravil, vnetij možganskih živcev (npr. nevralgija trigeminusa), itd. 

Kadar se glavobol ne odzove na paracetamol, je smiseln pogovor z zdravnikom in poskus natančnejše opredelitve vrste glavobola oz. vzroka zanj. 

Negativni stres lahko sproži ali poslabša glavobol?

Stres je pogost povzročitelj glavobola, tako sprožilec migrene kot tako imenovanega tenzijskega, napetostnega glavobola. Stresu samemu se težko izognemo in pri nastanku glavobola igrajo pomembno vlogo drobni vsakodnevni stresi: časovna stiska, iskanje dokumentov, nenehno iskanje ključev, pritiski na delovnem mestu, cestni zastoji itd. Stiskanje zob, napenjanje vratnih mišic in mišic ramenskega obroča, ki so povezani s stresom, lahko ojačajo glavobol. Vsakodnevno zavedanje stresa in zavestno sproščanje, psihiatri to imenujejo predelava stresa, so edino učinkovito orožje proti glavobolom, ki so z njim povezani.

 


Blage do zmerne glavobole, ki niso prepogosti, lajšamo z zdravili. Kaj je treba vedeti o jemanju analgetikov?

Protibolečinska zdravila se močno razlikujejo po sestavi, jakosti, učinkih. Brez recepta je dosegljiv paracetamol, ki ga lahko jemljejo tudi nosečnice, doječe matere, prejemniki zdravil za redčenje krvi (t.i. antikoagulantna zaščita), celo otroci (v obliki sirupa ali svečk). Kadar se glavobol ne odzove na paracetamol, je smiseln pogovor z zdravnikom in poskus natančnejše opredelitve vrste glavobola oz. vzroka zanj. Za močnejše glavobole in za tiste, povezane denimo s kostno-mišično bolečino (npr. poškodbae vratne hrbtenice) pridejo v poštev tako imenovani nesteroidni antirevmatiki. Migrenski glavoboli terjajo zdravila iz skupine t.i. triptanov, antikmirenotikov, ki so dosegljiva samo z receptom. Pri zdravljenju sekundarnih glavobolov z zdravili skušamo nasloviti osnovni vzrok (npr. pri dehidraciji je svetovan zadosten vnos tekočine, pri visokem krvnem tlaku ga skušamo uravnati oz. znižati itd.). Redno in dolgotrajno uživanje protibolečinskih zdravil pri kroničnem glavobolu lahko, paradoksalno, povzroča glavobol. To velja za katerokoli skupino zdravil pri posameznikih s kroničnim glavobolom. Če z istimi zdravili redno zdravimo kako drugo vrsto bolečin, denimo v sklepih, se glavobol – zanimivo – ne pojavi.