Koža se na sonce hitro odzove. Ali lahko svetujete, kako naj se čim bolj pripravimo na sonce, da bi čim bolj zmanjšali okvare na koži? 

Ob več gibanja na prostem, ki je logična posledica podaljšanega in toplejšega dne, in obenem ob večanju intenzivnosti UV-sevanja se zavestno začnimo vesti temu primerno, v skladu s priporočili, ki jih že nekaj let objavljamo dermatologi v spomladanskih mesecih. Škoda, ki jo povzročajo UV-žarki, se v življenju sešteva. Kadarkoli se začnemo vesti zaščitno, zmanjšamo možnost za nastanek neprijetnih posledic; če je škoda že storjena, se nanjo ne bodo nalagale nove napake. Če ni mogoče, da se med največjim UV-sevanjem umaknemo s sonca, skrbno zaščitimo predele telesa, ki so nenehno izpostavljeni – obraz, zlasti nos, uhlji, ustnice, ženske goleni, pri odraslih moških plešasti deli lasišča. Dejstvo, da več kot polovico celotne življenjske izpostavljenosti UV-žarkom prejmemo že pred osemnajstim letom, nam pove, da moramo pred preveliko izpostavljenostjo varovati najmlajše. In ne pozabimo, da UVA-žarki prehajajo skozi steklo in za njim nismo na varnem. 



Kaj moramo vedeti o uporabi zaščitnih negovalnih sredstev? 

Vsebovati morajo zaščito pred UVA- in UVB-žarki, priporočljivo je, da vsebujejo tudi antioksidante, ki dodatno ščitijo pred škodo, ki jo na koži delajo vidni in infrardeči žarki, za katere obstajajo znanstveno potrjeni dokazi, da imajo škodljive učinke na kožo. Pri izbiri zaščitnega sredstva upoštevajmo tip svoje kože, spol, starost in morebitno preobčutljivost. Sredstva naj ne bodo komedogena. Najbolje, da se o izbiri pogovorimo s farmacevtom v lekarni. In: uporabljajmo jih pravilno! Ne podaljšujmo bivanja na soncu, če smo namazani z zaščitnimi sredstvi. 

Sončne opekline v otroštvu so pomemben dejavnik tveganje za kasnejši razvoj melanoma.   

Ali vsaka porjavelost pomeni tveganje za okvaro kožnih celic? 

Vsaka porjavelost kože že sama po sebi pomeni, da se koža brani pred škodljivimi učinki UV-žarkov. Porjavelost je posledica sprememb, ki so jih UV-žarki povzročili s svojim delovanjem na pigmentne celice. Pigmentne celice so ob absorpciji UV-žarkov alarmirane, tvorijo in sproščajo kožni pigment, zrnca melanina, ki kot dežnički obdajo kožne celice in jih poskušajo ščititi pred nadaljnjimi okvarami. Žal je takšna zaščita omejena, ocenili bi jo z zaščitnim faktorjem SPF 4. 



Okvare kožnih celic zaradi prepogoste čezmerne izpostavljenosti žarkom se začnejo že zelo zgodaj, pri prvem nezaščitenem sončenju dojenčka. 

Da. To je nesporno. Dokazano je, da bi lahko, če bi v prvih osemnajstih letih kožo otrok in mladine redno in dosledno ščitili z zaščitnimi sredstvi s faktorjem SPF 15, zmanjšali tveganje za razvoj kožnega raka kasneje v življenju za štiri petine. Sončne opekline v otroštvu so pomemben dejavnik tveganje za kasnejši razvoj melanoma. 

Danes čudovit mlad, zagorel obraz bo v odrasli dobi hitreje prekrit z gubami, na njem se bodo pojavile razširjene žilice, pigmentne lise, luskasta žarišča, starostne bradavičke. Koža bo mlahava in ohlapna. Zaradi preveč sončenja se spremeni struktura kože. 

Tako UV kot tudi svetlobni žarki so lahko razlog številnih kožnih obolenj, kajne? 

V grobem jih razdelimo na primarne in sekundarne fotodermatoze. Primarne fotodermatoze so vse tiste spremembe na koži, ki jih sproži svetloba in nastanejo brez fotosenzibilizatorja. Sekundarne fotodermatoze so posledica prisotnosti neke snovi, ki jo imenujemo fotosenzibilizator. Ta lahko nastaja v telesu kot produkt presnove (kar se dogaja pri določenih obolenjih, na primer porfirijah), druga možnost pa je neka tuja snov, ki jo na kožo lahko nanesemo od zunaj, lahko pa pride v kožo po krvnem obtoku, potem ko smo jo zaužili ali vdihnili, denimo določena zdravila. Omenjeno skupino obolenj lahko razširimo še na tiste težave, ki so posledica prirojenih encimskih defektov ali izgube naših endogenih zaščitnih sposobnosti, na primer proizvodnje melanina. 



Katere so možne kratko- in daljnoročne posledice sončnih opeklin? 

Reakcija, do katere privede prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom, je odvisna tudi od tipa kože. V splošnem razdelimo tipe kože glede na reakcijo ob sončenju ter na stopnjo pigmentacije v 6 osnovnih razredov. Najpogostejše opekline so prve stopnje, ki se kažejo kot rdečina in blažja oteklina. Tako prizadeta koža peče in daje občutek napetosti. Včasih se pojavijo tudi mehurji, hujše bolečine in spremenjena kožna pigmentacija. Posledice opeklin na koži se samo seštevajo. Morda bomo nanje čez nekaj dni pozabili, kožne celice pa ne. Spremembe v globljih in povrhnjih kožnih strukturah se kopičijo od prvega dne življenja. Povsem jasno je, da kronično izpostavljanje UV-žarkom povzroča prezgodnje staranje kože. Danes čudovit mlad, zagorel obraz bo v odrasli dobi hitreje prekrit z gubami, na njem se bodo pojavile razširjene žilice, pigmentne lise, luskasta žarišča, starostne bradavičke. Koža bo mlahava in ohlapna. Zaradi preveč sončenja se spremeni struktura kože. Kolagenska vlakna razpadajo, na novo se ne tvorijo v enaki meri in enake kakovosti kot v mladosti. Tudi elastična vlakna so poškodovana in slabše kakovosti. Po sedemdesetem letu je prizadetih večina elastičnih vlaken, vidne spremembe se začenjajo že kmalu po tridesetem. In navsezadnje, nobenega dvoma ni, da je UV-sevanje najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj kožnega raka, tudi najbolj nevarnega – melanoma. 

Kar devetdeset odstotkov vseh oblik kožnega raka nastane na najbolj izpostavljenih predelih telesa, torej na obrazu, vratu, ušesih, rokah. 

V Sloveniji je po obolevnosti kožni rak na drugem mestu, pri ženskah za rakom dojke, pri moških za pljučnim rakom. Pojavnost najbolj nevarnega kožnega raka, melanoma, in manj nevarnih oblik, kot sta bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, nezadržno narašča. Kako se lahko obvarujemo? 

Kar devetdeset odstotkov vseh oblik kožnega raka nastane na najbolj izpostavljenih predelih telesa, torej na obrazu, vratu, ušesih, rokah. Najbolj pomembni so ukrepi, ki jih lahko naredimo sami: ogibajmo se soncu med 10. in 15. uro, spremljajmo vrednosti UV-indeksa in prilagodimo svoje ukrepe glede na to, kako visok je – pri vrednostih, višjih od 3, je že potrebna zaščita, pri vrednostih nad 7 pa je žarčenje že zelo intenzivno in koži ter očem nevarno. Upoštevajmo priporočila dermatologov: držimo se v senci, nosimo primerna zaščitna oblačila, pokrivala, očala in izpostavljene dele telesa redno in pravilno mažimo z zaščitnimi sredstvi. Pomemben ukrep za zgodnje odkrivanje nevarnih kožnih sprememb je samopregledovanje: enkrat na mesec po prhanju preglejmo vso kožno površino, tudi skrite predele v lasišču, med prsti in okoli genitalij.