Kaj ste želeli postati, ko ste bili otrok?

Kot otrok sem se navduševala nad detektivskim delom, kasneje pa sem želela postati profesorica matematike ali tujih jezikov, turistična vodička ali psihiatrinja – o tem sem namreč razmišljala v gimnaziji.

Kaj je bila vaša prva služba? 

Pri sedemnajstih sem začela prepevati v skupini Rokondo kvintet in služiti svoj denar.

Od koga ste dobili najboljši karierni nasvet in kako se glasi?

Moj mož pravi, da je zelo pomembno, da si vztrajen. Če se ti ena vrata zaprejo, poiščeš druga, če ne moreš vstopiti skozi vrata, poiščeš okno, če tudi tako ne gre, pa poiščeš dimnik (smeh).

Decembra lani sem peljala starejšega sedemletnega sina Maxa na koncert skupine Rok 'N' Band v Ljubljano, tam pa sta mi dve starejši dami zelo simpatično zabičali, da sicer lepo in prav, da sem predana mama in gospodinja, ampak da je zdaj že skrajni čas, da spet nekaj novega posnamem. Sem jima obljubila, da bom in obljubo držim (smeh).   

V šovu Nova zvezda Slovenije veljate za najbolj milo žirantko, videli smo tudi že kako vašo solzo. Ste res takšni ali vsakega od vas v montaži še malce izrežejo, da bolj sodi v svojo vlogo strogega žiranta, smešnega žiranta ali pa prizanesljivega žiranta?

Vsako stvar v življenju jemljem odgovorno in tudi mesto žirantke jemljem tako. Na glasbenih odrih sem zdaj že 24 let in tudi jaz sem svojo glasbeno pot začenjala podobno kot tekmovalci Nove zvezde Slovenije, na avdiciji. In če takrat ne bi nekdo v meni videl nekaj več, bil življenjski in prizanesljiv, potem morda danes ne bi imela takšne kariere. Je pa treba biti v življenju iskren in realen, predvsem sam do sebe in se zavedati, da vsi pač nismo za vse. Pa tudi kritiko moramo znati sprejeti. Tem načelom bom sledila tudi v šovu. Morate pa vedeti, da smo eno oddajo snemali približno pet ur in iz vsega posnetega materiala je potrebno marsikaj izrezati, da dobite 60 oziroma 75 minut oddaje.



Se vi spominjate svoje prve avdicije?

Spomnim se, da je bil tisti, ki je takrat prepoznal moj talent, Oto Vrhovnik. Avdicija je prišla čisto nepričakovano, ker sem bila zelo sramežljivo dekle. Takrat sem pela le sama zase, zaprta v svoji sobi, ko sem mislila, da me nihče ne sliši. Potem pa me je enkrat oče, ki je bil glasbenik in me je vedno vzpodbujal na glasbeni poti, presenetil, ko mi je rekel: »Natalija, skupina Rokondo s Koroške išče pevko, bi si upala iti na avdicijo?« In če meni, strelki po horoskopu, rečeš, če bi si kaj upala, rečem nazaj: »Pa kaj si ne bi upala!« Tako sem šla na avdicijo, bolj zato, da bi izpadla frajerka. No, tam svojega dela nisem opravila najbolje, saj sem imela izredno tremo. Ampak je gospod Vrhovnik videl nekaj več v meni. Rekel je: »Iz te punce pa še enkrat nekaj bo. Tremo ima, vidi se, da jo to ovira, dajmo ji priložnost.« To priložnost sem na prvih skupnih vajah upravičila, saj sem se dobro pripravila in tako se je začela moja glasbena pot.

Po kar nekaj letih ste izdali tudi novo pesem Del mojega srca, kje ste bili, ko vas nismo videli?

Premor se je zgodil povsem spontano, nič ni bilo načrtovano. Ko pevka enkrat postane mama, je vse precej drugače. Otroci potrebujejo mamo in tako kot mnogo žensk sem postavila družino in otroka na prvo mesto. Rekla sem, da če ne bo prišla nobena skladba, ki bi jo res začutila, potem nekaj časa ne bom nič snemala in delala. In tako je nastal petletni premor.



Sledi novi skladbi še album?

Zagotovo si želim izdati tudi nov album, a takšnega, kot smo jih delali včasih. Da so skladbe na njem povezane, da govorijo zgodbo. Zato ne bi rada obljubljala in si s tem nalagala točnega časovnega roka. Pripravljene imamo že štiri nove skladbe. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko album izšel enkrat prihodnje leto, ampak ko si nekaj zadaš, gre rado kaj narobe, tako da … Vsekakor pa imamo željo in namen izdati tudi ploščo.

Zanimivo je, da se pod novo skladbo podpisujeta Martin Štibernik in Karmen Stavec, tudi nje že nekaj let ni na sceni. Kje ste se našli?

Martinu Štiberniku sem lani v pogovoru omenila, da pogrešam lepe slovenske pop pesmi, kot sta jih nekoč ustvarjala s Karmen Stavec, in da bi bila vesela, če se bo, ko bo imel navdih, spomnil name in ustvaril kaj novega. Čez nekaj mesecev mi je nove pesmi dal v poslušanje in po nekaj sekundah sem dobila kurjo polt, slišala sem točno to, kar sem si želela, tako avtorsko kot produkcijsko. Ko sem poklicala Karmen, se mi je zdelo zelo pozorno od nje, da me je najprej želela spoznati, šele nato se je lotila pisanja. Prej sva bili na zdravo, zdaj pa so se med nama stkali pristni odnosi. Ni bila povsem prepričana, kakšen bo končni izdelek, a mi je pred slovesom obljubila, da se bo potrudila. Med vožnjo do doma je bilo besedilo končano in jaz nisem mogla skriti navdušenja. Dobila sem še več motivacije, da se vsa predam.



Ste zadnja leta pogrešali odrske luči? 

Zadnjih pet let je bilo zelo aktivnih, saj si verjetno predstavljate, kako čas hitro beži ob dveh zdravih in radoživih sinovih. Max obiskuje 2. razred osnovne, triletni Oskar pa je lani jeseni začel obiskovati vrtec. Sta prava korenjaka in me iz dneva v dan presenečata, zato velikih glasbenih projektov niti nisem imela časa pogrešati. Tudi na družabno sceno nisem pretirano zahajala, pevsko kondicijo sem vzdrževala z občasnimi nastopi, ki pa sem jih pametno odmerjala, da družinsko življenje ni trpelo, dokler nisem zaslutila, da je čas za kreativnost. Sicer pa imava z možem Dejanom podjetje, ki se pod njegovim vodstvom hitro razvija v eno izmed največjih za izvedbe prireditev in dogodkov v Sloveniji. V podjetju mu pomagam ob dopoldnevih pri administrativnih opravkih v pisarni, zato je moj urnik poln od jutra do večera.

Glasba je pri nas doma, zato jo imata oba otroka zelo rada. Starejši je roker, posluša Šank Rock in Rok'n'Band, mlajši pa Čebelice od Lojzeta Slaka in Romano Kranjčan, pa seveda tudi vse tisto, kar posluša starejši brat, ki mu je vzor.  

So vas ljudje kdaj pocukali za rokav, čeprav se niste pojavljali v medijih?

Decembra lani sem peljala starejšega sedemletnega sina Maxa na koncert skupine Rok 'N' Band v Ljubljano, tam pa sta mi dve starejši dami zelo simpatično zabičali, da sicer lepo in prav, da sem predana mama in gospodinja, ampak da je zdaj že skrajni čas, da spet nekaj novega posnamem. Sem jima obljubila, da bom in obljubo držim (smeh).

Otroka kažeta zanimanje za petje? 

Glasba je pri nas doma, zato jo imata oba otroka zelo rada. Starejši je roker, posluša Šank Rock in Rok'n'Band, mlajši pa Čebelice od Lojzeta Slaka in Romano Kranjčan, pa seveda tudi vse tisto, kar posluša starejši brat, ki mu je vzor. Seveda bi ju podpirala in spodbujala, če bi želela po tej poti, a bi jima hkrati svetovala, da naj prej dobita čim več izkušenj in znanja, tudi odrske kilometrine. Svet glasbe je zelo lep, a hkrati lahko tudi zelo krut, če nanj nisi pripravljen. Nekdo, ki se podaja na to pot, mora vedeti, da z veliko prepoznavnostjo pridejo tudi hudi pritiski in velike preizkušnje, zato moraš imeti močan značaj, da vse to preneseš.