Vsakoletna podelitev One 365 nas nehote navede k pogledu v preteklo leto, k ponovnemu premisleku in vrednotenju tistega, o čemer smo se pogovarjali lansko pomlad in sporočali z izborom nominirank in lanske zmagovalke Eve Pogačar.
Dotaknili smo se pomembnosti sodelovanja med ljudmi, sestrstva kot principa delovanja in sodelovanja žensk. Pogovarjali smo se o zaupanju in spoštovanju, ki ga moramo vzpostaviti druga do druge in do moških. V tistem trenutku se je zdelo, da je vse mogoče. V odzivih žensk je bilo videti, da so razumele sporočila, da so se zazrle vase in da si je vsaka zase pri sebi nekaj obljubila.
Narava je zelo hitro poskrbela, da smo spoznali krhkosti našega bivanja in stopili skupaj ob naravnih nesrečah, najbolj ob poplavah, ko smo znova osmislili globlji pomen solidarnosti in sodelovanja. Ni šlo le za reševanje zidov, pločevine in stvari, šlo je zares, in če ne bi bilo toliko prisebnih posameznic in posameznikov, bi izgubili tudi življenja. Čeprav težko, je stvari mogoče nadomestiti, življenj pač ne.
Naenkrat so bile presežene vse delitve, vsi pomisleki. Delovali smo kot en sam organizem, zavedajoč se, da bi bil lahko v nesreči prizadet kdorkoli. Vrednote so se ponastavile, prioritete so postale jasne. Zavedanje, da nismo pozabili na človečnost, da smo priskočili soljudem na pomoč takoj, ko so jo potrebovali, da je to čutenje še zmeraj v nas, je vlilo upanja v vse ljudi. Tudi obljuba, da na nesrečo ne bomo pozabili v trenutku, ko bo izginila z naslovnic, je bila resna.
PREBERITE ŠE -> Mirjana Duler, ki je v času poplav z možem postavila most: V življenju nama ni bilo vedno lahko
Ni bila le narava tista, ki je krepko posegla v naša življenja. Leta se že ukvarjamo z izjemnim vplivom digitalnih tehnologij na naša življenja in odnose, predvsem pa na razvoj otrok in mladine. Mislim zlasti na odvisnost, ki se razvije zaradi pretirane uporabe digitalnih zaslonov.
Prve generacije otrok, ki so zrasle z računalniki in računalniškimi igrami, že ...
