Mobing je namreč le odsev časa, v katerem živimo in v katerem smo kot družba skoraj poteptali nekatere vrednote, in to tiste dobre vrednote, ki so ljudem prinašale boljši in lepši svet.

Žal je krivda izključno na strani ljudi oziroma družbe kot celote, saj se ni uspela ubraniti prodora slabih vrednot, kot so egoizem, pohlep, pomanjkanje spoštovanja in sočutja, prezir do drugače mislečih, ipd. In da se razumemo: gre za globalni trend, ki ni značilen le za Slovenijo. O podobnih težavah poročajo povsod: iz Nemčije, Velike Britanije, ZDA, Avstralije, Japonske ali Brazilije.   

Posledice so vidne vsepovsod. V številnih podjetjih vladajo slabi, neiskreni in zahrbtni odnosi, prepojeni s slabo tekmovalnostjo in pomanjkanjem kakršnekoli solidarnosti. Svoje je vsekakor dodala tudi COVID kriza, ki je na psihološki ravni številni niso uspeli najbolje obvladati.

To potrjujejo tudi številke: po podatkih britanskega spletnega portala People Management je kar 32 % zaposlenih izkusilo tako ali drugačno obliko mobinga. Se pravi skoraj tretjina. Za Slovenijo točnega podatka glede žrtev mobinga ni, a ni videti razloga, da ne bi verjeli, da so pri nas številke podobne, saj je mobing nekakšen stalni spremljevalec turbo kapitalizma.

A kako se pravno ubraniti mobinga?

Formalno je mobing seveda prepovedan, in to v tako rekoč vseh pomembnejših mednarodnih in nacionalnih predpisih ...