Dva obraza minimalizma

Zelo modna je kombinacija minimalističnih gladkih površin in kontrastnega surovega, t. i. golega lesa, pri katerem so vidne naravne krivulje in črte. Ta malce rustikalni videz je sveža različica, nov obraz prečiščenih linij, ki v pohištveni industriji vztrajajo že vrsto let.

Primerno za: natančne častilce tehnologije.


Strupeno poživljajoče

Minimalistično oblikovana oprema je še naprej v družbi izrazitih, živahnih, strupenih barv, kot so močeradovo rumena, vinsko rdeča, zelena v odtenku strupenjače mambe in modra, kot je koža žabe azurne podrevnice. Najbolj drzni se odločajo za barvni kolaž opisanega.

Primerno za: odvisnike od adrenalina.



Samorog kot navdih

Morda se sliši otročje, a dejansko se je priljubljen motiv samorogov zasidral tudi v modnih smernicah sodobnih kuhinj. Kaže se v bleščeči belini, kombinirani z dojenčkasto pastelno roza in modro barvo, zlatimi detajli in bleščicami, primešanimi v barvo za stene.

Primerno za: ljubitelje edinstvenosti in drugačnosti.


Od zlata do bakra

Še tako dolgočasno oblikovana ali pusto pobarvana oprema postane nekaj posebnega z dodatkom sijočih kovin, kot so zlato, srebro in baker. Kovinski videz imajo ročaji, pipe, svetilke ter celo vtičnice in ploščice, pogosto ujete v domiselne mozaike.

Primerno za: vse, ki jim prijata glamur in prestiž.



Nežno zeleno s patino

Vse glasnejše težnje po vračanju k naravi se kažejo v tradicionalnem podeželskem slogu in nežno zelenem obarvanem lesu. Barva ni pološčena, enotna, temveč z dodanimi odtenki sive in rjave kuhinji daje videz starinskosti oziroma žlahtne obrabljenosti in patine.

Primerno za: iskalce miru in domačnosti.


Ah, ta sedemdeseta!

Hipijevska sedemdeseta leta preteklega stoletja so se že večkrat vrnila v modo oziroma nikoli niso zares odšla. Kažejo se v t. i. boho opremi iz naravnega lesa od peščene do zemeljsko rjave barve, v cvetličnih vzorcih na ploščicah in pisanih preprogah z etno vzorci.

Primerno za: malce razstresene nostalgične svetovljane.


Preporod osemdesetih

Se spomnite jedilnih kotov iz lesa, ki so bili del skoraj vsake kuhinje v osemdesetih letih? Kakor koli, spet so tu. Roko na srce, ali je kaj lepšega kot zajtrkovati na oblazinjeni leseni klopi ob oknu s pogledom na prebujajoč se sončen dan?

Primerno za: čustvene domoljube.


Otok na otok

V velikih kuhinjah so že vrsto let t. i. otoki, samostojne enote, na katerih pripravljamo hrano. Uveljavljena sta dva otoka, tako da je eden vpet v drugega, namenjen obedovanju, torej je tudi nekakšna jedilnica. Posamezna enota je ponavadi hkrati kredenca.

Primerno za: družabne, na kuhanje nore gostitelje.



Pokaži, kar imaš

Kdor ne mara t. i. nabiralcev prahu, denimo vaz in kipcev, se bo temu trendu izognil. Veli namreč, da je treba imeti v kuhinji čim manj zaprtih omar ter veliko polic in drugih odlagalnih površin, na katerih so vsem na očeh zložene posode, začimbe in drugi pripomočki za kuhanje.

Primerno za: obsedene s podrobnostmi in okraski.


Večnamensko ozko korito

Poleg običajnega pomivalnega korita si lahko na kuhinjskem otoku privoščimo tudi večnamensko ozko korito brez odtoka. Lahko je za gojenje zelišč, kot posoda za led, ko hladimo pijačo ali lično pripravljeno hrano za goste, ki mora ostati hladna.

Primerno za: estete, ki radi presenečajo.


Vertikalni vrtiček iz mahu

V modnih kuhinjah prav tako rastejo t. i. vertikalni vrtički. Ponavadi gre za stenske ploščice, pokrite z naravnim mahom. Ta ne potrebuje ne svetlobe ne zalivanja, saj vlago črpa iz zraka. Zanimiva stena, prekrita z mahom, ne nazadnje zagotavlja odlično zvočno izolacijo.

Primerno za: zaljubljene v zeleno rastje.


Kamnita površina

Pristna povezanost z naravo se prav tako kaže pri ponavadi izjemno trpežnih delovnih površinah iz kamna in marmorja. Sodobne tehnologije obdelave omogočajo privlačne videze kamnitih podlag, kot bi jih več desetletij oblikoval tok rek ali morski valovi.

Primerno za: tiste, ki cenijo moč narave in stabilnost.