Kljub temu, da danes praviloma ekološki izdelki v trgovinah niso dražji od običajnih, se večina še vedno odloči za zadnje. Zakaj? Ker so lepše barve, dlje časa trajajo. Saj vemo, da ekološko pridelano korenje v hladilniku hitreje dočaka konec kot tisto, ki ga kupimo že vnaprej pripravljenega v plastičnih vrečkah supermarketa. Danes, to vemo, tudi vse manj ljudi kuha doma. Ali kupijo zamrznjeno hrano in jo doma samo pogrejejo ali pa se prehranjujejo v restavracijah in menzah, kjer pa se vprašanj o tem, od kod hrana, sploh ne postavlja. Tudi nižja kakovost hrane se z ojačevalci okusa tamkaj zlahka prikrije.

Zakaj kmetje niso tako bolni, kot obče prebivalstvo? Trikrat bolj garajo kot ljudje v mestih, pa so vseeno neprimerno bolj zdravi. Noben kmet ne izgublja časa s premišljevanjem o tem, kje dobiti t. i. superživila. Jemo pač tisto, kar pridelamo.

Danes je kot kakovostna hrana odpredeljena tista, ki ima najboljše oglase. Zadnja leta se pri nas na veliko promovirajo superživila in moram priznati, da tega nikoli nisem zares razumela. Zakaj bi bile jagode goji veliko boljše od domačih jabolk? Zakaj je kokosovo olje tako čudovito – kolikor vem, kokosa v Sloveniji ne raste ravno veliko? Kaj je narobe z oljčnim, konopljinim oljem ali oljem oljne ogrščice?

In ko kupujemo sire ... Mar kdaj pogledamo, koliko je v njih barvil in kolikšen odstotek je dejansko mleka v njih? Potem pa je tukaj še meso. Ko ga pripravim svojih gostom, me vedno vprašajo, kaj vse sem dala nanj. Pa povem, da samo sol. Seveda mi ne verjamejo. Ker ljudje danes ne vedo več, kakšen okus bi meso sploh moralo imeti. Nedavno se mi je zgodilo, da klavnica ni želela odkupiti mesa pet let starega goveda. Ker da ga nihče ne bo kupil. Govedina petletnega bika naj bi bila namreč trda, težko žvečljiva in predvsem – pretemne barve. Prvo in drugo sploh ne drži, temno pa je res. Zakaj? Ker ne vsebuje barvil. A ljudje danes, kot sem že omenila, vzamejo kot dobro nekaj, kar jim je všeč na pogled. In če vidijo v trgovini sveže, nežno rožnato govedino, potem je to govedina, kot mora biti.



Žal se v prehrani, kot v modi, vedno prodaja tisto, kar je v trendu. Pa se potem tudi vprašam: Zakaj kmetje niso tako bolni, kot obče prebivalstvo? Trikrat bolj garajo kot ljudje v mestih, pa so vseeno neprimerno bolj zdravi. Zakaj otroci v moji vasi in širše ne trpijo zaradi alergij? Čeprav je vsako poletje pri meni veliko otrok, do sedaj nisem srečala še niti enega alergika. Noben kmet tudi ne izgublja časa s premišljevanjem o tem, kje dobiti t. i. superživila. Jemo pač tisto, kar pridelamo. Nič čudnega, da sama, ko grem na potovanje in s sabo ne morem vzeti svoje, domače hrane, že po nekaj dneh trpim zaradi slabe prebave, napihnjenosti, pekočega občutka v želodcu.

Jejte tisto, kar vam osebno ustreza. Ignorirajte aktualne zapovedi. Še deset let nazaj so bili paradižniki kancerogeni, danes, slišim, menda niso več. 

Prepričana sem, da če bi kmetje imeli čas in denar za kakovosten marketing, bi lahko naredili veliko. Pa ga žal nimamo. In lahko samo nemo opazujemo neumnosti na področju t. i. zdrave prehrane. Dober primer so članki, ki se pojavljajo o menda odličnih, v sladki vodi vloženih zelenih orehih iz Albanije. Jaz zelene orehe vlagam v sladki vodi že leta, pa jih sploh ne morem prodati. Prepričana sem, da se bo sedaj, ko se bo ta hrana začela promovirati kot zdrava in »moderna«, kot gob na dežju pojavilo ponudnikov, ki bodo to hrano prodajali po astronomskih cenah. Ker bo pač moderna.

Ko me vprašajo, kako razumem pojem zdrave prehrane, vedno odgovorim: Jejte tisto, kar vam osebno ustreza. Ignorirajte aktualne zapovedi. Še deset let nazaj so bili paradižniki kancerogeni, danes, slišim, menda niso več.