Iz ljudi se bomo spremenili v opice

Zanimiv kipec. Kot bi upodabljal frazo Ne vidim, ne slišim.

(Pokima.) Gre za prispodobo mojega dela s strankami. Kar slišim in vidim, mora ostati med temi zidovi. Informacij, ki jih dobim, tudi novega znanja, ne smem zlorabiti.

Opica kot žival navadno nima takšnih lastnosti.

Prav zato so jo umetniki izbrali za to upodobitev. Kipec mi je prinesla stranka in rekla: Yuri, to je zate, ker si eden redkih, ki se držiš teh pravil, katerih mnogi drugi ne razumejo, kaj šele upoštevajo. (Nasmeh.)

V šolah nas že desetletja učijo nekaterih napačnih stvari, ki vplivajo na našo zavest. Ena od teh je Darwinova teorija, da smo se vsi ljudje razvili iz opic in da smo vsi Afričani.

Že zdavnaj je bilo dokazano, da Darwinova teorija nima znanstvene podlage. Vse več znanstvenikov dokazuje, da vir življenja ni Afrika, temveč ozemlje, kjer je zdaj severni ocean. Ta kontinent se je v večji meri potopil, z njega pa so se ljudje selili na jug. Celo sam Darwin je v šestem poglavju svoje knjige zapisal, da v primeru, če ne najdejo točno določenih trdnih dokazov, njegova teorija pade. Do zdaj jih niso našli, pozneje so njegovo teorijo poskušali popraviti z idejo mutacije DNK, a je tudi ta padla v vodo. Pa vendar jo ne glede na vse te znanstvene zmote še zdaj učijo v šolah in univerzah. Darwinova teorija je pomembno vplivala na oblikovanje načina razmišljanja naše civilizacije oziroma družbe. Ljudje, ki jo vodijo, so potrebovali prav takšno podlago, ker usmerja vodo na njihov mlin.

Kdo so ljudje, ki vodijo našo civilizacijo?

To je zelo občutljivo vprašanje. Preprostega odgovora ni. Morali bi razložiti goro procesov, da ne bi vse skupaj delovalo kot še ena teorija zarote. Zarota je nekaj, kar si je zamislila skupina ljudi v nasprotju z interesi večine. Vsaka zarota lahko traja nekaj let ali desetletij. Kadar se določen proces nadaljuje tudi po tisoč let in več, pa to ni več teorija zarote, temveč način delovanja naše civilizacije. (Nasmeh.)

Ali smem postaviti malce trapasto vprašanje – če se nismo vsi razvili iz opic, smo se nekateri morda iz medvedov ali volkov? Ljudske pripovedke evropskega prostora, ki jim tudi vi pripisujete velik pomen, kar zadeva simbolno razlago preteklosti, so polne teh živali.

Zgodbe o aktivni prisotnosti teh živali v življenju ljudi namigujejo na simbiotično povezavo z njimi v preteklosti. Pojav človeka na našem planetu razumem malce drugače. Obstaja utemeljeno mnenje, s katerim se strinjam, da so se naši predniki priselili na Zemljo. Moram se vrniti nazaj na Darwinov pogled na naravo, ki ga je Marx prenesel na opredelitev odnosov v družbi. V njihovi teoriji je ta igral ključno vlogo v oblikovanju sistema vrednot sodobnih ljudi in družbe v celoti. Proces je trajal več kot sto let in rezultatu tega smo priča tudi zdaj v obliki brezobzirnega kapitalizma in pohlepa. Model naravne selekcije nas poskuša prepričati, da je človek nastal iz opice in se je naključno pojavila neka celica. Čisti nesmisel! (Nasmeh.) Celica živega organizma je eden najbolj kompleksnih naravnih pojavov. To je približno tako, kot bi razstavili švicarsko uro, delce zaprli v škatlo, jih pretresli, nato pa bi iz njih nastala delujoča ura. Celice imajo še milijardokrat bolj zapletene sisteme delovanja!

V relativno nedavni preteklosti je v družbi prevladoval drugačen sistem vrednot, ki je temeljil na ideji, da je človek produkt božjega stvarstva, ki mora delovati po načelu simbiotskega sožitja in sodelovanja z naravo, koncepta stalnega konflikta pa pri tem ni. Ta koncept razmišljanja in delovanja sta postopoma nadomestila Darwinov in Marxov model naravne selekcije, kjer zmaguje močnejši in šibkejši izginejo, če ne, jih moramo pa pospraviti, ubiti – na podlagi česar se je razvila ideja fašizma. In četudi so opisane teorije v popolnem nasprotju z znanostjo, z njimi še vedno polnijo glave otrok tako v osnovnih šolah kot pozneje mladih na fakultetah. Tako razdiralen način razmišljanja oziroma sistem vrednot je podlaga za samodestruktivni način delovanja naše družbe.

Že zdavnaj je bilo dokazano, da Darwinova teorija nima znanstvene podlage. Vse več znanstvenikov dokazuje, da vir življenja ni Afrika, temveč ozemlje, kjer je zdaj severni ocean. Ta kontinent se je v večji meri potopil, z njega pa so se ljudje selili na jug. Celo sam Darwin je v šestem poglavju svoje knjige zapisal, da v primeru, če ne najdejo točno določenih trdnih dokazov, njegova teorija pade. Do zdaj jih niso našli, pozneje so njegovo teorijo poskušali popraviti z idejo mutacije DNK, a je tudi ta padla v vodo.

Naši prvi predniki torej niso živeli na jugu, temveč na severu?

Predniki belih ljudi, v staroslovanskem jeziku so jih imenovali rasa, to pomeni beli, so prišli s kontinenta, ki so ga stari Grki imenovali Hiperboreja ali Arktida. Drugi narodi so se naselili na drugih ozemljih. Giordana Bruna v 18. stoletju niso zažgali, kot pravijo, zaradi njegove izjave, da je Zemlja okrogla, temveč zato, ker je trdil, da je bilo prvo človeštvo sestavljeno iz različnih narodov, Adam in Eva pa nista bila prva človeka. To je seveda zelo zmotilo religiozen koncept v tistih časih in celo še danes. Dejstvo je, kar so pozneje ob koncu 20. stoletja prav tako dokazali večkrat nagrajeni znanstveniki, da na Zemlji živijo štirje različni genotipi ljudi in mešanci med temi genotipi. Seveda se tukaj pojavlja nevarnost zaključkov, ki jih lahko nekateri zlahka zlorabijo za rasizem in podobno.

Že od začetka smo torej bili na tem planetu različni narodi.

O tem pa nisem popolnoma prepričan, saj nam že najstarejši sakralni zapiski sporočajo, da so najprej na Zemljo prišli eni narodi, nato drugi, pa tretji priseljenci z različnih koncev vesolja. 

Kdo je bil prvi?

Obstajajo teorije, da je bil prvi narod na Zemlji beli narod. Njihovi potomci naj bi bili Slovani in arijci. To je bilo približno milijardo in pol let nazaj. Res ali ne, težko rečem, a obstajajo najdbe, ki to dokazujejo, denimo tasijska kraljica v sarkofagu, katerega starost ocenjujejo na 600 do 700 milijonov let. To znanje je med drugim ohranjeno po zaslugi t. i. starovercev iz časov pred Kristusom, ki so bili vrsto stoletij v Evropi in drugje nasilno preganjani, zato so t. i. skrbniki znanj ta prenašali na skrivaj iz roda v rod. Zdaj živimo v posebnih časih, ko se lahko to dragoceno znanje spet vrača nazaj med ljudi.

Proces prebujanja se je, kot ste dejali tudi na prireditvi Žarenje novih energij pred nekaj meseci, začel že leta 2012.

Vsi procesi na Zemlji so usklajeni s kozmičnimi cikličnimi procesi. Eden od njih je tako imenovani kozmični dan, ki traja približno 25.000 let. Leta 1996 se zaključila t. i. galaktična noč, ko se je naš sončni sistem spet začel približevati središču galaksije in se je začelo kozmično jutro. To pomeni, da narašča vpliv energij, ki prihajajo iz njenega središča. Do leta 2012 je minilo 16 let – natančno tako dolg je tudi staroslovanski cikel, ki napoveduje spremembe – kar bi lahko opisali kot mirno prebujanje. Po tem obdobju se tudi po starih prerokbah začenja intenzivno prebujanje.

Bolj dramatično?

Saj veste, kaj naredimo s človekom, ki se ne more prebuditi. Malo ga stresemo. Smo v obdobju pretresov, naravnih in socialnih.

Koliko časa bo to še trajalo?

Več sto let. Smo šele v prvih urah jutra. (Nasmeh.) Starodavna znanja se postopoma vračajo nazaj med ljudi v tolikšni meri, kot so nanj pripravljeni.

Prav prej omenjenega prelomnega leta 1996 ste se z ženo preselili v Slovenijo, kjer so se vama rodili trije otroci, ki so danes stari dvajset, šestnajst in devet let. To ni bilo naključje, kajne?

V življenju ni naključij. Sem me je pripeljala usoda. Vsakemu človeku življenje ponuja najboljše pogoje za njegov osebnostni razvoj. Slovenija mi je zelo blizu po mentaliteti. Slovenci so zanesljivi ljudje, odprti do novih idej in znanj, hkrati niso lahkoverni, so dovolj previdni in niso nagnjeni k avanturam. 

Raziskovanja se lotevate tudi lingvistično in menda vam je slovenščina posebno pri srcu?

Drži, zanimajo me predvsem dognanja in teorija lingvista Platona Lukaševiča, ki je ugotovil, da je nekoč na Zemlji obstajal prajezik, v katerem so govorili vsi narodi. Največ njegovih elementov je ohranjenih v slovanskih jezikih. Raziskave so pokazale, da se možgani vseh ljudi na Zemlji ne glede na barvo kože ali njihovega maternega jezika odzivajo enako samo na pristne slovanske besede. Z drugimi besedami – ta prajezik je neke vrste sistemski jezik naših možganov. Znanje slovenščine mi je pri mojem raziskovanju ogromno pomagalo.

Zanimivo je, kar pravite, da je zlog 'ra', ki ga poznamo iz poimenovanja egipčanskega boga Sonca, prav tako prišel iz slovanskega sveta.

Seveda, poglejte si koliko besed s korenino 'ra', ki pomeni svetlobo, nekaj dobrega, imamo v slovanskih jezikih, od radosti do rasti in podobno. Kot rečeno, kultura starih civilizacij je bila nekoč mnogo razvitejša in naprednejša, prihajala je od severa proti jugu s slovanskimi narodi.

Se s siromašenjem jezika in z vnosom tujk, čemur smo priča danes tudi med mladimi, dogaja splošna degradacija ljudi?

Vsekakor, k temu so ogromno pripomogli tudi računalniki in mobilni telefoni. Besedni zaklad mladine je katastrofalen, vse več je prevzemanja tujk in popačenih besed. Smo daleč od napredne družbe. Na nek način je imel Darwin prav – le da se proces dogaja v obratni smeri: iz ljudi se bomo spremenili v opice.

Giordana Bruna v 18. stoletju niso zažgali, kot pravijo, zaradi njegove izjave, da je Zemlja okrogla, temveč zato, ker je trdil, da je bilo prvo človeštvo sestavljeno iz različnih narodov, Adam in Eva pa nista bila prva človeka. To je seveda zelo zmotilo religiozen koncept v tistih časih in celo še danes.

Kje vidite rešitev?

Rešitve na ravni družbe ne vidim, lahko pa jo vidimo na ravni posameznika. Ni preprosto, a je mogoče. Samo tako lahko spremenimo svoje življenje in družbo. Treba se je zavedati, da so najmočnejša sila narave naše misli.

Vi ste eden tistih, ki je našel svojo pot. Do triintridesetega leta ste delali v Moskvi v vesoljski industriji in izdelovali materiale za vesoljska plovila. Potem vas je začel vse bolj zanimati svet zdravilstva, najprej le zato, ker ste želeli znanstveno preveriti, kdo je šarlatan in kdo ni.

Drži. Glede na to da sem odraščal v družini, kjer je bila ena babica jasnovidna, druga pa je tudi imela neobičajne sposobnosti in znanja, nisem dvomil, ali ti procesi delujejo ali ne; želel sem jih razložiti še na znanstven, tehničen način in razumeti njihove mehanizme. Nihče od tistih ljudi, ki znajo rokovati z energijami in sem jih obiskal ter opazoval pri delu, tega ni znal resneje razložiti. Njihove razlage so bile znanstveno gledano neumnosti na kvadrat. (Nasmeh.) Pa sem začel zadevo raziskovati sam na podlagi dejstva, da je vse v glavi. Povezovanje psiholoških metod in fizike me je tako prevzelo, da je moj konjiček postopoma postal moj poklic. Ugotovil sem, da zdaj zares pomagam ljudem. Tako sem med drugim razvil program za športnike in menedžerje ter podjetja. Moje stranke so predvsem iz poslovnega sveta.

Kako se lotevate menedžerjev, glede na to da so pretežno storilnostno naravnani?

(Nasmeh.) Moj program je zelo konkreten, pragmatičen, dam jim to, kar hočejo, pa naj gre za večji profit ali storilnost. Hočemo ali nočemo, živimo v sistemu kapitalizma. Noben resen podjetnik oziroma menedžer ne bi kupoval megle.

Vam vedno uspe, kar si zastavite?

Zaenkrat da.

Trdite, da je človek zares sposoben dejavno pozitivno spreminjati sebe le dve do tri minute na dan. Kdaj je to, zjutraj?

Ne, prek vsega dneva, sekundo tu, sekundo tam. Prav zato je treba načrtno podaljšati stanje zavedanja. Človek večino časa žal preživi na avtopilotu, ko se denimo skoraj ne spominja, kaj je počel od takrat, ko se je zjutraj zbudil, sedel v avto in se odpeljal v službo. 

Torej je pomembna vsaka sekunda?

Seveda. Na koncu so vse stvari bolj preproste, kot si mislimo. Najprej je treba ljudem vse pokazati s prstom in jim pomagati, da postopoma razvijejo novo strukturo razumevanja, odzivanja in delovanja. Za doseg uspeha so potrebna prava znanja in kar precej rutinskega dela.

Po kakšnem ključu v današnji poplavi informacij izbirati tiste, s pomočjo katerih rastemo, pridobivamo pravo znanje, o katerem govorite? Z intuicijo? S srcem?

Na to vprašanje pa žal nimam odgovora. Živimo v času prostega dostopa do informacij, hkrati pa se izgubljamo v poplavi informacij – saj so večinoma zavajajoče in neverodostojne. Življenje samo ti daje določene indice, usmeritve, nasvete, a večina ljudi jih ne želi videti. Potem pa se čudijo, ko jim življenje nenadoma prisoli zaušnico. (Nasmeh.)

Veste, kdo je bogat? Tisti, ki ima v sebi veliko boga, ne denarja.

Dovolite mi, da najin pogovor počasi skleneva z morda najlepšo besedo: ljubezen. Vi jo etimološko razložite na zelo poučen način.

Kot slovanska beseda je ljubezen, ljubav oziroma ljubov sestavljena iz treh zlogov. Vsak od njih je kratica besed: Ljudje – boga – znajo/vedo. Torej, ljubezen je vedenje, znanje, zavedanje Boga v sebi. Kaj nastane, če ga odstranimo? Love (ljubezen v angleškem jeziku, op. a.). Odnosi brez boga. Seks. To, kar nam ponuja zahodna družba. 

Imamo torej evropski staroselci pristnejši odnos do ljubezni?

Natančno tako. Prav zato zahod tako intenzivno pritiska na slovanski del prebivalstva – da bi izgubili to svetost v sebi. Vse prave slovanske besede imajo v sebi močan informacijski filozofski in sakralni naboj. Skrbi me vse močnejši vdor tujk. Smrt jezika je smrt naroda. 

Katera je najbolj pozitivna slovenska beseda?

Ogromno jih je. Ena je tudi bogastvo. Veste, kdo je bogat? Tisti, ki ima v sebi veliko boga, ne denarja. To pa ne pomeni, da duhoven človek ne sme imeti visokega življenjskega standarda.