Zakon o vajeništvu še ni sprejet, vendar se bo v prihodnjem šolskem letu tako mogoče poskusno izobraževati v določenih programih: za mizarja, kamnoseka, oblikovalca kovin orodjarja in gastronoma hotelirja. Kateri so plusi in minusi vajeništva kot oblike izobraževanja? 



Pri razpisu za vpis v srednješolske programe in dijaške domove za šolsko leto 2017/18 je pomembna novost, da se bodo po sklepu ministrice, pristojne za izobraževanje, določeni izobraževalni programi na nekaterih šolah izvajali tudi v vajeniški obliki. Za zdaj je predvideno vajeništvo za štiri, predvsem deficitarne poklice. Takšna oblika izobraževanja se od zdajšnje, t. i. šolske razlikuje samo po tem, da se večinoma izvede pri delodajalcu. V vajeniški obliki izobraževanja – tako v informaciji o poskusnem izvajanju nekaterih programov v vajeniški obliki ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – se namreč vsaj polovica oziroma 50 odstotkov izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih (okvirno 56 tednov v treh letih), medtem ko je ta delež v šolski obliki izobraževanja nižji in znaša povprečno 22 odstotkov oz. 24 tednov praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih.

Več praktičnih izkušenj

Učna pot, ki združuje poklicno izobraževanje in usposabljanje, je nedvomno zaželena za pridobivanje delovnih izkušenj, saj bodo delodajalci izobraževali vajence za praktično delo. Seveda sta si obe obliki izobraževanja, tako vajeniška kot šolska, enakovredni in zagotavljata udeležencem povsem enak standard izobrazbe, enako poklicno kvalifikacijo in enake možnosti za nadaljevanje izobraževanja. Pomembno: vajenci ne bodo imeli statusa zaposlenih, ampak dijakov, z enakimi pravicami in obveznostmi kot tisti, ki bodo vpisani v isti program v šolski obliki. Na pristojnem ministrstvu poudarjajo, da je prednost vajeniške oblike udeležencu omogočati zgodnejši stik s potencialnim delodajalcem in nabiranje praktičnih izkušenj, ki so pomembne za poklicno kariero, saj večajo možnosti za zaposlitev po končanem izobraževanju. 


V vajeniški obliki se bo v šolskem letu 2017/2018 možno izobraževati samo v izobraževalnem programu mizar na Šolskem centru Novo mesto in Šolskem centru Slovenj Gradec, v izobraževalnem programu kamnosek na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana, v izobraževalnem programu oblikovalec kovin orodjar na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad in Šolskemu centru Škofja Loka in v izobraževalnem programu gastronomske in hotelirske storitve na Srednji šoli Izola in Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci.


Vajeniške nagrade

Medtem ko zagovorniki zakona o vajeništvu poudarjajo, da utegne vajeniška oblika šolanja spodbujati usposobljenost mladih za poklic in bolj povezati izobraževalni sistem z gospodarstvom, pa kritiki izpostavljajo, da ne bo toliko spodbujal vajeništva, ampak bolj dodatno subvencioniral delodajalce. Zaposlitev po končanem šolanju ni obvezna. Je pa vajenec za obdobje praktičnega usposabljanja pri delodajalcu upravičen do vajeniške nagrade: 250 evrov v prvem letniku, 300 v drugem in 400 evrov v tretjem letniku. Torej, obveza delodajalca po zakonu je, da nagrada ne sme biti nižja od petdesetih odstotkov minimalne plače, po predlogu zakona se bo višala glede na letnik izobraževanja, in sicer do devetdeset odstotkov v tretjem letniku. Še to: denarni prejemek ne bo imel negativnih posledic na morebitne druge socialne transferje.  


Za lažjo odločitev lahko med srednješolskimi programi brskate tudi v novem Delovem brskalniku