SPOLNI STEREOTIPI

Slovenka, ki se ukvarja s programiranjem: Rekli so mi, da to delo ni za ženske

Haidi Zakelšek zaključuje študij informatike. Hkrati si prizadeva, da bi razbila stereotipe, da je ta panoga rezervirana za moške.
Fotografija: Haidi Zakelšek Foto: osebni arhiv
Odpri galerijo
Haidi Zakelšek Foto: osebni arhiv

Če so bili v preteklosti nekateri poklici rezervirani izključno za moške, drugi pa za ženske, se stanje na tem področju v zadnjih desetletjih izrazito izenačuje oz. izboljšuje. Številne ženske, ki uspešno delujejo na delovnih mestih, ki so jih včasih zasedali le moški, dokazujejo, da so spolni stereotipi, vezani na določena delovna mesta, nepotrebni. Ena izmed panog, v kateri še vedno odločno prevladujejo moški, je programiranje. Podatki iz leta 2018 kažejo, da je bilo tedaj na ravni Evrope na področju IT zaposlenih le devet odstotkov žensk, med višjim vodstvom v sektorju IKT in komunikacijskem sektorju pa 19 odstotkov žensk (Vir: Podatki iz resolucije EP o krepitvi vloge in položaja žensk in deklet prek digitalnega sektorja).

Haidi Zakelšek je ena redkih žensk, ki se je odločila za delo programerke. Trenutno zaključuje študij računalništva na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v Mariboru, kot razvijalka pa je v dosedanjem času delala že v več slovenskih podjetjih. Razložila je, kako se je odločila za delo v tem sektorju, delila nekatere izkušnje, kako so se nanjo v akademskem in delovnem okolju odzvali moški kolegi, in podala predloge, kako bi lahko prišlo do izboljšav na tem področju.

Kaj te je privedlo do tega, da si se odločila, da se podaš na področje IT? Kdaj je v tebi dozorela odločitev za ta poklic?

Vedno sem bila naravoslovni tip človeka. Matematika mi nikoli ni povzročala večjih težav. Računalništvo me je na nek način spremljalo že celo otroštvo. Imam brata, ki je sedem let starejši in je prav tako programer. Že odkar pomnim, je sestavljal računalnike. Ves čas se je loteval svojih malih projektov, jaz pa sem njegovo delo že kot otrok rada opazovala. Prav za ta študij pa sem se odločila proti koncu gimnazije.

V sklopu informativnih dni sem obiskala nekaj fakultet, ki razpisujejo naravoslovne študijske smeri. Pogovorila sem se tudi z bratom in prijateljem, ki sta takrat obiskovala FERI. Povedala sta mi malo več o tem, kako poteka študij. Predstavila sta mi tudi, kako široko je to področje. Fakulteta ti da namreč širok spekter znanja, zato so zaposlitvene možnosti zelo široke. Tudi informativni dan na FERI mi je bil zelo všeč, zato sem se odločila za ta študij. Vesela sem, da sem sprejela to odločitev.

PREBERITE ŠE --> Prva Slovenka, ki je postala profesorica na Harvardu: Študentje so tu nenasitni

Kakšni pa so bili odzivi s strani tvoje družine in prijateljev, ko so izvedeli, za kateri študij si se odločila?

Imam veliko srečo, ker me tako ožja kot širša družina zelo podpirata. Tudi s strani prijateljev dobivam ogromno podpore. Starši mi nikoli niso postavljali meje, kaj je mogoče in kaj ni. Nikoli me niso postavljali v stereotipne okvirje. Tudi ko je šlo za hobije ali ko sem govorila o tem, na katero srednjo šolo bi se vpisala, od njih nikoli nisem slišala: »Haidi, punca si, zato to ni zate.« Vem, da bodo, ne glede na to, za katero pot se bom odločila, oni vedno navijali zame iz prve vrste.

Haidi Zakelšek Foto: osebni arhiv
Haidi Zakelšek Foto: osebni arhiv

Med študijem si spoznala, kako obsežno je IT področje in kje vse se je možno zaposliti. Si si morda že ustvarila sliko, kje bi si v prihodnjih letih najbolj želela delati?

V bistvu sem še v procesu, da to ugotovim (smeh). Za zdaj se ukvarjam z razvojem spletnih strani in aplikacij. To področje mi je zelo všeč, ampak nikoli ne veš, kaj prinese prihodnost. Definitivno sem vedno odprta za nova znanja in izkušnje. Mislim, da je to zelo pomembno. Bomo videli.

V letniku si bila med prevladujočo moško zasedbo ena redkih deklet. Kakšen odnos s strani profesorjev si zaznala? Si kdaj opazila, da so te, zato ker si ženska, obravnavali drugače?

Na fakulteti sem se vedno počutila zelo spoštovano in slišano. Profesorji so me zelo radi vključevali v projekte. Vedno sem imela občutek, da moje mnenje šteje. Pripravljeni so mi bili priskočiti na pomoč in me usmerjati na pravo pot. Študij je bil zame zelo pozitivna izkušnja. Definitivno so mi dali zelo dobro podlago za naprej. Ne samo, kar se tiče programiranja, saj se preko projektov naučiš tudi, kako pomembne so nekatere druge stvari, kot so komunikacija, dobro načrtovanje itd.

Zdi se mi, da se Univerza v Mariboru zelo trudi za čim večji delež žensk med programerji. Tako je v lanskem letu sprejela tudi akcijski načrt o enakosti spolov, s katerim si prizadevajo za to, da bi ublažili družbene in spolne stereotipe, ki so povezani z opravljanjem določenih poklicev.

Med študijem si kot programerka delala tudi v nekaterih slovenskih podjetjih. Omenila si, da si imela tam zaradi tega, ker si ženska, tudi določene negativne izkušnje.

Ni skrivnost, da ni ravno nekaj vsakdanjega, da ženska dela kot programerka. Še vedno se najde kar nekaj ljudi, ki imajo določene zadržke ali predsodke v zvezi s tem. Za sabo imam tudi nekaj negativnih izkušenj. Dobila sem že razne opazke, da je to delo 'neženstveno', da naj tega poklica ženske ne bi opravljale. Takih opazk sicer nikoli nisem bila deležna s strani delodajalcev, ampak s strani sodelavcev. Tudi s strani drugih ljudi, ki niso zaposleni v tej industriji. Vseeno je pomembno, da izpostavim, da so bile negativne izkušnje v manjšini.

Velika večina mojih izkušenj je bila dobrih. Po navadi so programerji zelo veseli, ko pride v njihovo ekipo ženska. Vidim tudi, kako se fakulteta in podjetja vedno bolj zavedajo pomena raznolikosti. Zdi se mi, da se vedno bolj trudijo vključevati ženske v svoje projekte, v svoja podjetja, na svoje položaje. Glede prihodnosti žensk v tehničnih poklicih sem zelo optimistična.

PREBERITE ŠE --> Dr. Aida Kamišalić Latifić, Inženirka leta, ki ruši stereotipe

Si imela pri iskanju dela vedno občutek, da imaš enake možnosti, da dobiš neko delo, kot nek drug kandidat, ki je bil moškega spola?

Ja.

Kaj bi bilo po tvojem mnenju treba narediti, da bi bilo stereotipov, vezanih na to, kateri poklici so za ženske in kateri za moške, še manj?

Prva stvar je definitivno ozaveščanje; torej da se o teh temah čim več pogovarjamo. Da govorimo o tem, da obstajajo ženske, ki delajo kot inženirke, in začnemo s tem rušiti stereotipe. Nekatere izmed njih so bile ključne pri razvoju določenih produktov, ki jih danes uporabljamo po vsem svetu. Indijka Ruchi Sanghvi je bila na primer prva ženska inženirka, ki jo je zaposlil Facebook. Bila je ena ključnih ljudi, ki so sodelovali pri razvoju Facebooka in njegovega vira novic (angleško News Feed). Američanka Marissa Mayer je bila prva ženska inženirka, ki jo je zaposlil Google. Bila je ena ključnih ljudi, ki so sodelovali pri razvoju produktov, kot so Gmail, Google Images in Google Search.

Druga stvar je, da moramo tematike, o katerih ozaveščamo, tudi udejanjati oz. implementirati konkretne rešitve. Tako kot Univerza v Mariboru, ki je sprejela akcijski načrt o enakosti spolov. Na tem področju delujejo tudi nekatere mednarodne nevladne organizacije, ki jih sama podpiram.

Kot tretje se mi zdi pomembno, da se mladim bolje predstavi, kako izgleda delo v IT industriji. Na gimnaziji smo imeli predmet Računalništvo, vendar se je vsebina predmeta zelo močno razlikovala od tega, kar so nas učili na fakulteti. Mislim, da je s predstavitvijo tega poklica še vedno povezanih nekaj stereotipov.

Haidi Zakelšek Foto: osebni arhiv
Haidi Zakelšek Foto: osebni arhiv

Omenila si, da del sredstev namenjaš nevladnim organizacijam, ki podpirajo ženske, ki delujejo na IT področju. Lahko poveš malo več o tem?

Finančno trenutno podpiram dve taki organizaciji; Girls who code in Black girls code, vendar jih v prihodnje nameravam več. Poleg tega, da ozaveščajo o teh tematikah, organizirajo poletne šole in gradijo skupnost žensk, ki delajo na tem področju. Ženskam pomagajo najti službo in jim pomagajo pri pripravah na službene razgovore.

Organizacija Girls who code po svetu ustanavlja klube. S svojimi dejavnostmi se osredotočajo na dekleta, stara od 13 do 17 let. To je namreč obdobje, v katerem se običajno odločiš, kaj boš počel v življenju in na katero fakulteto se boš vpisal. Za dekleta organizirajo poletne šole, izobraževanja, delavnice ter jim predstavljajo poklic in zaposlitvene možnosti, ki se s študijem IT odpirajo. Kasneje jim pomagajo tudi pri izbiri fakultete in iskanju dela. V Sloveniji imamo srečo, da se lahko izobražujemo brezplačno, marsikje po svetu pa te možnosti nimajo. Take organizacije so tako številnim ljudem v veliko pomoč.

Organizacijo Black girls code je ustanovila temnopolta ženska Kimberly Bryant. Ker za svojo hčer ni našla ustrezne fakultete, ki bi podpirala rasno raznolikost, ni predraga in bi se njena hči v njej dobro počutila, je ustanovila lastno neprofitno organizacijo. Danes je ta namenjena temu, da pomaga velikemu številu temnopoltih deklet, ki se odločajo za poklice na tehničnih področjih. Učijo jih programirati, organizirajo razne hackathone, poletne šole in delavnice, na katerih dobijo usmeritve in določeno znanje. Rasizem nam Evropejcem ni tako dobro poznan, v tistem okolju pa je temnopoltim ženskam, ki se ukvarjajo s programiranjem, taka skupnost v veliko podporo in pomoč. Ključno pri tem je znanje, ki ga pridobijo in jih vodi v boljšo prihodnost. 

PREBERITE ŠE --> Ema Kozin: Pred borbo molim, verna sem, a nikoli ne prosim za zmago

Bi lahko za konec izpostavila še katerega od trendov, ki je trenutno aktualen na IT področju in bi bil morda zanimiv tudi za splošno javnost?

Zelo zanimiv se mi zdi Web3. Web1 je omogočil izdelavo statičnih spletnih strani, z Web2 je prišla določena mera interaktivnosti, torej to, da lahko uporabnik do določene mere sam upravlja s spletno stranjo. Pri Web3 pa pridejo v ospredje tehnologije veriženja blokov, ekonomija na osnovi žetonov in decentralizacija. Z veseljem bom spremljala, kakšno pot si bo utrl ta novi koncept.

Preberite še:

V prodaji

Ne spreglejte