“Po znanih poljih ni mogoče zares iskreno iskati. Ker tam ni mogoče najti ničesar. Treba se je odpraviti v neznano. Na začetku je radovednost dovolj. Pozneje je zahtevan pogum. Ne zmore vsak. Ta, ki se poda na pot iskanja, bo na začetku občutil strah. A sčasoma bo spoznal, da je strah nepotreben in da mu proces iskanja prinaša smisel. Navsezadnje je iskalec potencialni najditelj ljubezni,” v svoji prvi izdani knjigi v uvodu zapiše Klemen Selaković, ki ga večina pozna po njegovem podkastu AIDEA, ki je na lestvicah pogosto uvrščen med najbolj poslušane slovenske podkaste.
Prav ta projekt je razlog, da je danes zunaj njegova prva knjiga z istoimenskim naslovom, v kateri so zbrane modrosti gostov iz prvih stotih epizod podkasta, ki so pospremljene z avtorjevimi lastnimi spoznanji in razmišljanji.
Kot bralka sem jo v roke prvič vzela neki večer, misleč, da me bodo lepe modrosti zazibale v lahkoten spanec. A se ne bi mogla bolj motiti. Njegovi zapisi ob izbranih citatih so me namreč vsakič znova spodbudili k razmisleku o prebranem na način, da preprosto nisem mogla kar prehajati iz ene teme v drugo, ampak sem knjigo večkrat odložila in ob prebranem reflektirala o lastnem življenju.
“Najkoristnejši so vedno ljudje, ki te mentalno izzovejo in ti s svojimi pogledi zamajejo obstoječe nevronske povezave,” pravi Klemen in točno to uspeva njemu s to knjigo, h kateri se bralec lahko vrača vsak dan znova.
Tudi ta intervju bo zato nekoliko drugačen. Iz njegove knjige sem izbrala deset njegovih zapisov k citatom, ki so me najbolj pritegnili in tako avtorju samemu nastavila ogledalo ter ga spodbudila k novim razmislekom o določeni temi. Naj se tako ta intervju bere kot Klemnova knjiga - na videz, kot da je vsako vprašanje zase, v resnici pa gre za zgodbo s skupnim imenovalcem.
“Lahke odločitve vodijo v težko življenje. Težke odločitve vodijo v lahko življenje. Težke stvari imajo čudno lastnost - ob razrešitvi postanejo najbolj vredne in polne življenja.” - Katero odločitev ti je bilo do zdaj v življenju najtežje sprejeti?
Najtežje mi je bilo začeti s podkastom AIDEA, saj sem se moral soočiti s strahom, ki se je nabiral v meni. To je bil strah v obliki “kaj si bodo ljudje mislili o meni, o mojih mislih, o mojih razmišljanjih”. Kljub temu strahu sem se odločil iti v ustvarjanje. S tem projektom je potem povezana tudi knjiga, ob kateri sem se soočal s podobnimi strahovi. Notranji glas mi je govoril "kaj boš zdaj pisal svoje misli in jih prodajal". In ta glas je bil res samo v moji glavi, nikoli teh besed nisem slišal od zunaj. Morda si kdo to misli, ampak jaz teh besed nisem slišal. Danes žanjem sadove teh dveh odločitev in sem res vesel, da sem se bil sposoben odločiti, kot sem se.
Klemen Selaković, foto: Jure Eržen/Delo
“Tudi če v življenju nimaš ničesar, a te vsaj en človek brezpogojno ljubi, bo to čudežno vplivalo na tvojo samopodobo. Kaj pa, če si ta človek za začetek kar ti sam?” - Zakaj se imamo tako težko radi in kako spodbuditi ljubezen do sebe?
Če izhajamo iz tega, da nismo v redu in da nismo zadovoljni s svojim življenjem, bomo rešitev za to iskali zunaj nas. To pomeni, da si želimo biti ljubljeni od drugih. A menim, da je ta bitka že vnaprej izgubljena. Ker nas ne more nekdo ljubiti, če nismo najprej sposobni ljubiti samih sebe, ker bomo to ljubezen podzavestno zavrnili. Čutili bomo, da je nismo vredni, da je nekaj narobe. Mogoče me ta oseba ne vidi v celoti, resnično in avtentično, zato ker mi daje to ljubezen. Jaz pa vem, da je nisem vreden. Zato je dobro začeti tako, da najprej sami pri sebi razčistimo, ali si želimo dobro. S tem vprašanjem se ne ukvarjamo dovolj in zato dostikrat delamo takšne stvari, ki v bistvu sporočajo, da si želimo slabo. Zato si moramo najprej želeti dobro, da ne bi trpeli, da bi bili zadovoljni in to je ljubezen do sebe.
Pa imaš kakšen konkreten nasvet, kako spodbuditi ljubezen do sebe?
Meni osebno je najbolj pomagala meditacija, kot neke vrste pogovor samega s seboj, na način, da meditiraš na vprašanje, ali si želim dobro. In če je odgovor ne, se sprašuješ naprej, zakaj ne. Zakaj sebi ne želim dobrega? In nato se odpraviš v temačne globine, kjer raziskuješ svoje vzorce razmišljanja. Na ta način jih je potem mogoče razrešiti. In šele ko jih razrešiš, si sposoben prejeti in dati ljubezen. Pred tem si samo narkoman, ki išče sprejetost in zadovoljitev iz okolice. Ali od stvari ali od ljudi.
Generalno gledano se ne maramo, ker nam družba ves čas prigovarja, da smo lahko boljši. To sicer drži, ampak ne pomeni, da smo zdaj pa slabi. Zato problem težko rešimo z zakonom, ampak mora vsak, ki se sooča z odvisnostjo, začeti gojiti ljubezen do sebe in drugih.
“Najtežja kategorija življenja so odnosi. Ne morem pričakovati, da se bom počutil dobro, če so moji odnosi slabi in neurejeni. Načeti in popolnoma porušeni odnosi vodijo v skrajno slabo počutje. Videl in čutil sem to.” - Kateri odnos te je najbolj zaznamoval?
Verjetno me je najbolj zaznamoval odnos z ...
