Knjiga je namreč nastala kot posledica nenadne bolezni in z njo povezane nuje poiskati znanstveno razlago za bolečine, ki jih doživlja. Nepričakovana pot jo pelje od ameriških raziskovalnih laboratorijev nevrogenomike do muzeja propadlih razmerij v Zagrebu, od ločitvenih terapevtskih delavnic do narave.
Naredi krvne teste za iskanje genetskih markerjev žalosti, prestane električne šoke, medtem ko gleda fotografije nekdanjega moža, in odkrije, da imunske celice prisluškujejo osamljenosti. Ko zbira nova spoznanja in strategije, da bi si povrnila zdravje, se poda v nova razmerja in išče uteho tudi na divji reki. Prevesla 225 kilometrov dolgo Green River v državi Utah. Razbitine strtega srca je mogoče sestaviti. V nekaj lepega, morda še boljšega.
Od tistega usodnega dneva, ko vam je mož povedal, da si ne želi več skupne poti, je minilo že nekaj let. Za vami sta zdaj tudi knjiga in vse to iskanje »čudežnega zdravila« za zlomljeno srce. Gospa Williams, kako se počutite zdaj?
Dobro sem, hvala. Saj veste, kaj pravijo, da se človekovo telo na celični ravni povsem spremeni vsakih sedem let. No, sedem let bo, odkar mi je počilo srce, in danes sem v marsikaterem pogledu popolnoma drug človek, kot sem bila takrat, ko sva se razšla in sem se odpravila na veliko pustolovščino (samo)iskanja.
Zdi se mi, da me je tisti usodni trenutek ločitve ...
