Predavatelj na fakulteti za vede o zdravju, vodja Inštituta za kulturo telesa in duha, sicer pa mentor in vodja številnih delavnic, trener življenjskih veščin, motivacijski govorec so le nekatere izmed vlog, ki jih najdemo med brskanjem za podatki o možu, ki je avgusta letos dopolnil 50 let in je edini certificirani učitelj dihanja po Butejkovi metodi pri nas.
O astmi, ki je zaznamovala njegovo življenje, vlogi moškega in očeta, ki ga je v otroštvu pogrešal (pri štirih letih je Milanu umrl oče, pri dvanajstih pa je še ded sam končal svoje življenje), zaradi česar je moral lik moškega v družini postaviti na novo, o svojem delu s poslanstvom, ki ga ljubi, o ljubezni do žene Petre in njunih dveh hčera, o »ljuboživosti«, besedi, ki bi jo rad še uradno ustoličil, torej ljubezni do življenja samega, o prihodnosti in še marsičem sva se ob mističnem ribniku Vrbje v Savinjski dolini, kjer domuje več kot 170 vrst ptic, pogovarjala lep kos popoldneva. Z bosimi nogami za prizemljitev in oblaki za zameglitev gole resnice, kot je srečanje opisal Hosta.
Če način dihanja, kot pravite, pove o nas več kot osebna ali zdravstvena izkaznica, me zanima, kakšna je danes vaša.
Predvsem za leto dni starejša. Dopolnil sem namreč pol stoletja, pri čemer ugotavljam, da se mi večji »vdihi«, če lahko spremembe tako imenujem, zgodijo vsakih sedem let, sedem krat sedem pa je 49. Zadnji, veliki »vdih« je torej za mano, kar pomeni, da se mi odpirajo nove možnosti in novi svetovi. Obenem me letošnji dih pomirja, zadovoljen sem. V mislih imam odnose z ljudmi in v družini, delo, ki ga opravljam, mi ogromno pomeni in v njem vidim smisel. Seveda so področja, ki jih moram še predihati, a načeloma je moj dih priseben, sem pri svojem dihu in s tem pri svojem srcu.
Kako pa diha Slovenija, kakšna je njena zdravstvena izkaznica? Je mirna ali je njen dih plitev, ima aritmijo, morda panične napade?
Slovenija diha, kot dihajo njeni prebivalci. Družbeni dih vpliva na našega osebnega. Ljudje imamo lastno voljo, s katero artikuliramo dih, obenem pa na nas vplivajo družbeni tokovi, različne ideologije, celo moda. Občutek imam, da ves svet hiperventilira. Njegovi organi, narodi, celine, ozemlja imajo premalo kisika, so v stiski, kar pa ni vedno slabo, če se zavedamo, da gre za vzpostavljanje novega ravnovesja.
V dihu se namreč izraža stanje duha, tako osebnega kot kolektivnega. Z ozaveščanjem diha dosegamo ravnovesje, prek lastnega diha ugotovimo, kaj moramo spremeniti, kaj je naša in kaj kolektivna odgovornost, ter spoznamo razliko med njima. Povečanje psihičnih obolenj kaže, da živimo v nenehnem ...
